Jedro

Pravno neupoštevni so vsi tisti revizijski očitki, ki so oblikovani kot očitki kršitev določb pravdnega postopka, dejansko pa tožeča stranka z njimi izpodbija dokazno oceno, ki jo je napravilo sodišče prve stopnje in preverilo pritožbeno sodišče. Pri zavrnitvi dokaznega predloga s poslušanjem magnetograma se je sodišče prve stopnje sklicevalo na merila presoje, ki jih je Ustavno sodišče postavilo v zadevi Up-472/02 z dne 7. 10. 2004 in je ta merila tudi pravilno uporabilo na sporni primer.

Izrek

Revizija se v delu, s katerim se izpodbija del sodbe, ki se nanaša na razveljavitev pogodbe o naročilu, sklenjene dne 19. 5. 2005, zavrže. Revizija se v delu, s katerim se izpodbija del sodbe, ki se nanaša na plačilo odškodnine v višini 266.502,81 EUR (prej 66,261.134,00 SIT) zavrne.

Tožeča stranka mora v 15 dneh od vročitve te odločbe povrniti toženi stranki njene revizijske stroške v znesku 2.495,43 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na razveljavitev pogodbe o naročilu, sklenjene dne 19. 5. 2005 (1. točka prvega odstavka izreka), ter tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine v višini 266.502,81 EUR (prej 66,261.134,00 SIT) z zamudnimi obrestmi (2. točka prvega odstavka izreka) zaradi dobave kabla, ki naj ne bi ustrezal dogovorjenemu naročilu.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožeča stranka vložila revizijo, v kateri uveljavlja revizijske razloge iz prvega odstavka 370. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

4. Postopek v tej zadevi se je pred sodiščem prve stopnje končal pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-D, Ur. l. RS, št. 45/2008), zato se po drugem odstavku njegovega 130. člena nadaljuje po dotedanjih predpisih.

5. Sodišče je revizijo vročilo toženi stranki in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije. Tožena stranka predlaga, naj sodišče revizijo zavrne.

Razlogi za delno zavrženje revizije

6. Izredna pravna sredstva so dovoljena, kadar so izpolnjeni z zakonom določeni pogoji. Po določbi 490. člena ZPP revizija v gospodarskih sporih ni dovoljena, če vrednost spornega predmeta glede izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 5,000.000,00 SIT (sedaj 20.864,63 EUR). V primeru, ko je pravica do revizije odvisna od vrednosti spornega predmeta, pa predmet tožbenega zahtevka ni denarni znesek, mora tožeča stranka v tožbi navesti vrednost spornega predmeta (drugi odstavek 180. člena ZPP). Če tega ne stori in če tudi kasneje v okoliščinah, ki jih določa zakon, ne pride do ocene vrednosti spornega predmeta, stranka nima pravice do revizije.(1)

7. V obravnavanem primeru je tožeča stranka poleg denarnega odškodninskega zahtevka vtoževala tudi nedenarni zahtevek na razveljavitev pogodbe. Ker vrednosti nedenarnega zahtevka v skladu z določbami ZPP ni ocenila, revizija na podlagi določbe 490. člena ZPP glede nedenarnega zahtevka ni dovoljena in jo je Vrhovno sodišče v tem delu zavrglo (377. člen ZPP).

Ugotovljeno dejansko stanje

8. Sodišči prve in druge stopnje sta svojo odločitev oprli na naslednja pravno odločilna dejstva: tožena stranka je na podlagi treh izročenih vzorcev kabla dne 25. 7. 2005 izdelala ponudbo za dobavo dveh vrst kabla z oznako AO5VVH2-F, ki pa je tožeča stranka ni sprejela, saj je v tem primeru šlo zgolj za informativno dogovarjanje; vzorci kabla so bili izročeni z namenom, da se z njih prebere oznaka kabla; tožeča stranka je dne 19. 9. 2005 toženi stranki izdala naročilnico št. 24 za zelen PVC kabel 2 x 1,5 AO5VVH2-F, ne da bi ob naročilu toženi stranki izročila kabel ali se sklicevala na že predloženi vzorec oziroma prvo ponudbo; tožena stranka je na naročilo odgovorila s ponudbo z dne 23. 9. 2005, nato pa je dne 9. 11. 2005 tožeči stranki dobavila kabel z oznako, kot je bila navedena v naročilnici tožeče stranke; tožena stranka kabla po ponudbi z dne 17. 11. 2005 tožeči stranki ni dostavila, ker slednja toženi stranki ni predložila zahtevanih poroštvenih izjav za plačilo blaga po tej ponudbi.

Revizijske navedbe

9. Tožeča stranka v reviziji očita zmotno uporabo materialnega prava. Ne strinja se stališčem sodišča druge stopnje, da med pravdnima strankama mandatno razmerje ni podano.

10. Ob povzemanju vsebine izvedenih dokazov, kot sta na primer zaslišanje direktorja tožene stranke in vpogled v pogodbo o poslovnem sodelovanju - o prodaji elektrotehničnega materiala iz celotnega asortimana tožene stranke z dne 25. 10. 2005, tožeča stranka zatrjuje, da je tožena stranka stopila v mandatno zavezo oziroma da ni šlo za kupoprodajno pogodbeno razmerje. Sodišču očita bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ker naj bi obstajalo nasprotje o odločilnem dejstvu (vsebini naročila), ki se navaja v razlogih sodbe, in med tem, kar se navaja v zapisnikih o izpovedbah prič. Pri tem nasprotuje zaključkom sodišča, ki se nanašajo na sestavo ponudbe tožene stranke in na izročitev svetlobne verige (kabla) toženi stranki. V zvezi s ponudbo z dne 25. 7. 2005 in z dne 23. 9. 2005 očita, da je sodišče kontradiktorno obrazložilo, da listini (ponudbi) nista identični, v zvezi z razlogi sodbe, da ni šlo za prodajo po vzorcu, pa očita, da so v nasprotju z izpovedjo priče. Tožeča stranka sodišču nadalje očita, da ni zavzelo ocene o krivdnem ravnanju trgovskega zastopnika tožene stranke A. T., niti o odškodninski odgovornosti tožene stranke, ki je predmet tožbenega zahtevka.

11. Tožeča stranka se ne strinja s stališčem sodišča druge stopnje, da njena navedba o brezbarvni kodi na izročenem vzorcu kabla predstavlja pritožbeno novoto, saj se je na dejstvo in dokaz z izvedencem pravočasno sklicevala v vlogi z dne 30. 5. 2006. Prav tako se ne strinja s stališčem, da kazenska ovadba tožene stranke ni pomembna. V zvezi z zavrnitvijo dokaznega predloga s poslušanjem magnetograma in vpogledom v zapis tega magnetograma kot nedovoljenega tožeča stranka meni, da gre za odločitev procesnega vodstva, ki se opira na zmotno materialnopravno presojo, ki je vplivala ali bi lahko vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe.

12. Revizija v dovoljenem delu ni utemeljena.

Presoja utemeljenosti revizije

13. Revizija je izredno pravno sredstvo, ki je omejeno tako glede svoje dovoljenosti, kot tudi glede revizijskih razlogov. Po izrecni določbi tretjega odstavka 370. člena ZPP revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Navedbe tožeče stranke o pomembnosti kazenske ovadbe in o vsebini zaveze pravdnih strank, s katerimi se spušča v dokazno oceno oziroma ugotavljanje dejanskega stanja, so zato pravno neupoštevne.

14. Prav tako so pravno neupoštevni tudi vsi tisti revizijski očitki, ki so oblikovani kot očitki kršitev določb pravdnega postopka, dejansko pa tožeča stranka z njimi izpodbija dokazno oceno, ki jo je napravilo sodišče prve stopnje in preverilo pritožbeno sodišče. Gre za očitke, kot na primer, da je podana bistvena kršitev pravnega postopka, ker obstaja kontradiktornost med izpovedbo priče Z. Z. in izpovedbo priče A. T. v zvezi s sestavo ponudbe oziroma nasprotje med izpovedbami prič glede izročitve svetlobne verige; da je sodišče kontradiktorno obrazložilo, da listini (ponudbi) z dne 25. 7. 2005 in 23. 9. 2005 nista identični; da so razlogi sodbe, da ni šlo za prodajo po vzorcu, v nasprotju z izpovedjo priče A. T., ne da bi tožeča stranka pri tem sodišču očitala napačno povzemanje zapisnika o vsebini njegove izpovedi. Vrhovno sodišče se na podlagi tretjega odstavka 370. člena ZPP do takšnih očitkov ni opredelilo.

15. Očitek, da je sodišče podalo obrazložitev o odločilnem dejstvu (vsebini naročila) v nasprotju z zapisnikom naroka z dne 15. 9. 2006, tožeča stranka konkretizira z navedbo, da je sodišče napačno povzelo izpoved priče D. P. glede izročitve svetlobne verige. V tem primeru gre za očitek kršitve 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki pa ni utemeljen, saj je pomemben del obrazložitve časovni element izročitve verige. Obrazložitev sodišča, da priča D. P. ni potrdila, da je bila pri naročilu dne 19. 9. 2005 A. T. izročena celotna svetlobna veriga, tako ni v nasprotju s protokolirano izpovedjo te priče, da je T. izročila celo verigo konec avgusta.

16. Očitek tožeče stranke, da sodišče ni zavzelo ocene o krivdnem ravnanju trgovskega zastopnika tožene stranke A. T. oziroma o odškodninski odgovornosti tožene stranke, po svoji vsebini prav tako predstavlja zatrjevanje kršitve po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Navedeni očitek ni utemeljen, ker sodišči potem, ko sta zaključili, da je bila v zvezi z naročilom tožeče stranke z dne 19. 9. 2005 sklenjena prodajna pogodba ter da je tožena stranka svojo obveznost po tej pogodbi pravilno izpolnila, nista bili dolžni podati obrazložitve glede navedb tožeče stranke, ki za odločitev o odškodninskem zahtevku niso relevantne.

17. Prav tako ni utemeljen očitek kršitve 286. oziroma 337. člena ZPP, ker naj bi sodišče neutemeljeno kot pritožbeno novoto štelo navedbo, da je bila koda, vtisnjena na izročeni vzorec kabla, na oko nerazpoznavna in tako neprimerna za prepisovanje oznake kabla. Iz vpogleda v spis je razvidno, da tožeča stranka takšne navedbe tekom postopka na prvi stopnji ni podala. Tožeča stranka dejstva, da je bila koda na izročenem vzorcu kabla brezbarvna ter da je bila na kablu pravzaprav odtisnjena oznaka NF - USF4 05VVAS2 - F 286, ki je drugačna od oznake, ki jo je določila tožena stranka v svojih ponudbah, v vlogi z dne 30. 5. 2006 ni zatrjevala. V XII. točki te vloge je zgolj navedla, naj sodišče pomen šifre naročila (torej oznake kabla AO5VVH2-F) ugotovi z izvedencem.

18. Očitek tožeče stranke, da je sodišče dokazni predlog s poslušanjem magnetograma sestanka z dne 10. 11. 2005 in vpogled v zapis tega magnetograma (priloga A 60) neutemeljeno zavrnilo kot nedovoljen dokaz, ne drži. Pri zavrnitvi navedenega dokaza se je sodišče prve stopnje sklicevalo na merila presoje, ki jih je Ustavno sodišče postavilo v zadevi Up-472/02 z dne 7. 10. 2004 in je ta merila tudi pravilno uporabilo na sporni primer. Za zavrnitev omenjenega dokaznega predloga pa tudi sicer zadošča ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bilo predmet dokazovanja s tem dokazom dejstvo, ki med strankama ni bilo sporno: da je namreč A. T. prejel vzorec oziroma koščke kabla.

19. V okviru materialnopravne presoje sta sodišči nižje stopnje med drugim presodili, da med strankama mandatno razmerje ni vzpostavljeno. Sodišče druge stopnje je takšen zaključek nepravilno utemeljilo na dejstvu, da je toženo stranko pri dogovarjanjih zastopal trgovski zastopnik v smislu trgovskega potnika po 81. členu Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), ki je pooblaščen samo za tiste posle, ki se nanašajo na prodajo blaga in ima načeloma zgolj pravico zbirati naročila v zvezi s prodajo. Tožeča stranka v reviziji pravilno opozarja, da obseg pooblastil med pravdnima strankama tekom postopka ni bil nikoli sporen, pa tudi sicer bi prekoračitev pooblastil, v kolikor bi jo pravdni stranki zatrjevali in dokazali, imela določene posledice (72. člen OZ).

20. Ne glede na takšno obrazložitev je bil materialnopravni zaključek sodišč nižje stopnje, da med pravdnima strankama ni podano mandatno razmerje, vendarle pravilen. V zvezi s ponudbo z dne 25. 7. 2005 sta sodišči nižje stopnje ugotovili, da so bili vzorci kabla izročeni z namenom, da se iz njih prečita oznaka kabla, v zvezi z naročilom z dne 19. 9. 2005 pa je bilo ugotovljeno, da je tožeča stranka na naročilnici navedla le to, da naroča zelen PVC kabel 2 x 1,5 AO5VVH2-F, pri tem pa toženi stranki ni izročila nikakršnega kabla. Na podlagi takšnih ugotovitev je pravilen zaključek, da se tožena stranka ni zavezala prizadevati, da bo za tožečo stranko na trgu poiskala in ji zagotovila točno takšen kabel, ki bo ustrezal izročenemu vzorcu, in da torej ne gre za nastanek mandatnega razmerja.

21. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče ugotovilo, da niso podani razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, zato je revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP).

22. Na podlagi določbe prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP je Vrhovno sodišče odločilo, da mora tožeča stranka toženi povrniti stroške odvetnika za sestavo odgovora in materialne stroške, ki so odmerjeni po Odvetniški tarifi, ter stroške sodne takse za odgovor na revizijo, ki so odmerjeni po Zakonu o sodnih taksah (ZST).

Op. št. (1): Primerjaj pravno mnenje občne seje VS RS z dne 16. 12. 1993, Poročilo VSS 2/93, stran 12.