Jedro

V izreku pravnomočnega sklepa sta torej kumulirani glav(nič)na (materialnopravna) obveznost (plačila odškodninske terjatve) in postranska (materialnopravna) obveznost (plačila na to terjatev nanašajočih se obresti), pri čemer sta ti dve obveznosti - kar je ključno - tudi v medsebojnem materialnopravnem razmerju glavne in postranske obveznosti. Obveznost plačila (zakonskih zamudnih) obresti je tako v tem primeru tudi v procesnem smislu (zgolj) postranska.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da je predlagateljica dolžna nasprotnemu udeležencu za nepremičnino na ... v Ljubljani, razlaščeno na podlagi 11. 6. 1980 pravnomočne odločbe Skupščine Občine Ljubljana Center, Oddelka za splošne zadeve, št. 464-26/79-04/VM z dne 9. 4. 1980 o razlastitvi trisobnega stanovanja s kabinetom in pritiklinami, v izmeri 83 m2, v drugem nadstropju vogalne stavbe, stoječe na parc. št. 195 k. o. X., katerega solastnik do 1/3 je bil, plačati še znesek 19.444,96 EUR, kar je 30 % od odškodnine za stanovanje, v roku 30 dni od vročitve pravnomočne odločbe nasprotnemu udeležencu, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude dalje.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi nasprotnega udeleženca delno ugodilo in sklep v izpodbijanem delu tako spremenilo, da je predlagateljica dolžna nasprotnemu udeležencu plačati 19.444,96 EUR v roku 30 dni od vročitve pravnomočne odločbe o določitvi odškodnine, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka za prostovoljno izpolnitev dalje do plačila; sicer je pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem, a nespremenjenem delu sklep potrdilo.

3. Zoper ta sklep je nasprotni udeleženec na podlagi 367.b člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) vložil predlog za dopustitev revizije, in sicer glede vprašanj: (1) ali je določitev zamudnih obresti od odškodnine za razlaščeno nepremičnino v nepravdnem postopku, v katerem se kot glavno vprašanje rešuje višina te odškodnine, zamudne obresti od te pa so akcesorne narave, izključena oziroma ali se zamudne obresti od odškodnine za razlaščeno nepremičnino rešujejo izključno v pravdnem postopku; (2) od katerega trenutka dalje se določi plačilo zakonskih obresti od odškodnine za nepremičnino, razlaščeno na podlagi pravnomočne odločbe, izdane na podlagi tedaj veljavnega Zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (v nadaljevanju ZRPPN); (3) ali je pravilna razlaga prvega odstavka 55. člena ZRPPN, da od določene odškodnine za razlaščeno nepremičnino tečejo zamudne obresti šele po poteku 30 dni od vročitve pravnomočne odločbe, s katero je bila odškodnina določena; (4) ali prvi odstavek 55. člena ZRPPN izključuje določitev plačila zamudnih obresti od odškodnine za odvzeto nepremičnino pred potekom 30 dni od vročitve pravnomočne odločbe, s katero je bila odškodnina določena (natančneje: od dneva pravnomočnosti odločbe o razlastitvi do plačila); (5) ali obstaja za razlago prvega odstavka 55. člena ZRPPN, da od sodno določene odškodnine za razlaščeno nepremičnino tečejo zamudne obresti šele po poteku 30 dni od vročitve pravnomočne odločbe, s katero je bila odškodnina določena, razumen razlog in ustavno dopusten cilj, ki bi utemeljeval dopustnost posega v lastninsko pravico (33. člen Ustave RS) in drugačno urejanje od drugih podobnih primerov sodno določene odškodnine za odvzete nepremičnine v javno korist, pri katerih tečejo obresti od odškodnine (že) od dne začetka postopka za določitev odškodnine oziroma od dne pravnomočnosti odločbe o odvzemu nepremičnine do plačila odškodnine.

4. Predlog ni dovoljen.

5. V obravnavani zadevi gre za odškodninsko razmerje med razlastitvenima zavezancem in upravičencem, ki ga urejata VI. in VII. poglavje ZRPPN in je predmet posebnega nepravdnega postopka,1 ki teče po določbah devetega poglavja ZNP. V tem postopku je zoper odločbo sodišča druge stopnje dovoljena revizija (le), če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne odločbe presega vrednost, ki jo ZPP predpisuje kot pogoj za dovoljenost revizije (103. člen ZNP). Po novi ureditvi revizije oziroma njene dopustnosti2 je ta v skladu z drugim odstavkom 367. člena ZPP dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000 EUR (_dovoljena revizija_); če ni dovoljena po tem merilu, je po določbi tretjega odstavka 367. člena ZPP dovoljena le, če jo v skladu s 367.a členom ZPP dopusti sodišče (_dopuščena revizija_).3 Vrhovno sodišče pojasnjuje, da se v primeru - kakršen je tudi konkretni -, ko je za ugotovitev pravice do revizije odločilna vrednost spornega predmeta, kot ta vzame samo vrednost glavnega zahtevka;4 postranske terjatve, med katere sodijo tudi (zamudne) obresti, se ne upoštevajo, če se ne uveljavljajo kot (samostojen) glavni zahtevek (39. člen ZPP). Povedano drugače, postranske terjatve, kadar so to tudi v procesni obliki, to je postranski (procesni) zahtevek, ne vplivajo na ugotovitev vrednosti spornega predmeta, pri čemer je bistveno, da to naravo ohranijo ves čas postopka, in sicer tudi v primeru, ko se z revizijo ali s predlogom za njeno dopustitev izpodbija le odločitev o njih.

6. V skladu z izpodbijanim pravnomočnim sklepom je predlagateljica dolžna nasprotnemu udeležencu plačati odškodnino za razlaščeno nepremičnino (oziroma njen delež) v znesku (še) 19.444,96 EUR v roku 30 dni od vročitve pravnomočne odločbe o določitvi odškodnine, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka za prostovoljno izpolnitev dalje do plačila. V izreku pravnomočnega sklepa sta torej kumulirani glav(nič)na (materialnopravna) obveznost (plačila odškodninske terjatve) in postranska (materialnopravna) obveznost (plačila na to terjatev nanašajočih se obresti), pri čemer sta ti dve obveznosti - kar je ključno - tudi v medsebojnem materialnopravnem razmerju glavne in postranske obveznosti.5 Obveznost plačila (zakonskih zamudnih) obresti je tako v tem primeru tudi v procesnem smislu (zgolj) postranska.

7. Poudariti je nadalje treba, da se vsa pravna vprašanja, razvidna iz zgoraj povzete vsebine predloga, ki naj bi bila pomembna v smislu prvega odstavka 367.a člena ZPP (v zvezi s 37. členom ZNP), nanašajo (zgolj) na odločitev in razloge sodišč nižjih stopenj o začetku teka zakonskih zamudnih obresti. Nasprotni udeleženec z obravnavanim predlogom torej izpodbija izključno pravnomočno odločitev o obrestih,6 zato je relevantna vrednost spornega predmeta v skladu z ustaljeno prakso tega sodišča enaka nič,7 kar pomeni, da revizije (zgolj v tem delu) ni mogoče dopustiti (primerjaj četrti odstavek 367. člena ZPP) in da je predlog nedovoljen.

8. Nedovoljen predlog za dopustitev revizije ima lahko le enake posledice kot nedovoljena revizija, zato ga je Vrhovno sodišče zavrglo (primerjaj 377. člen ZPP).

1 Primerjaj prvi odstavek 51. člena ZRPPN. 2 Primerjaj Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-D); Ur. l. RS, št. 45/2008. 3 Postopek dopuščene revizije je "dvofazen". V tem primeru mora stranka najprej (pri Vrhovnem sodišču RS) vložiti predlog za dopustitev revizije (367.b člen ZPP) in šele po (morebitni) dopustitvi samo revizijo. Pri tem pa sodišče revizije ne more dopustiti, če zakon določa, da revizije ni, ali če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 2.000 EUR (četrti odstavek 367. člena ZPP). 4 Ta je namreč drugače od vrednosti postranskih zahtevkov praviloma stabilna in vnaprej znana ter zato primernejša za oceno, na katero se vežejo (pomembne) procesne posledice. 5 (Tudi) nasprotni udeleženec zanj sporne zamudne obresti šteje za akcesorne odškodnini za razlaščeno nepremičnino, o kateri se odloča v nepravdnem postopku. Pri tem se sklicuje (tudi) na sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 15/2011 z dne 15. 9. 2011, v katerem je pojasnjeno, da so tovrstne zamudne obresti akcesorne glavni obveznosti razlastitvenega upravičenca. 6 Ni mogoče prezreti, da iz predlogu priložene pritožbe zoper sklep sodišča prve stopnje izhaja (enako v predlogu navaja tudi sam), da je tudi s to izpodbijal zgolj tek zamudnih obresti ("v delu določitve datuma začetka teka zakonitih zamudnih obresti"), s čimer je delno uspel. Pri tem je bistveno, da je vrednost z revizijo oziroma s predlogom za njeno dopustitev izpodbijanega dela pravnomočne odločbe lahko le njen zavrnilni oziroma za stranko - revidenta neugodni del. 7 Primerjaj odločbe II Ips 726/2008 z dne 25. 9. 2008, II Ips 215/2008 z dne 17. 9. 2009 in II Ips 245/2011 z dne 12. 1. 2012. Primerjaj tudi sklep Ustavnega sodišča RS Up-70/06 z dne 27. 12. 2007.