Jedro

Presoja tožilstva o zavrženju kazenske ovadbe ob v sodnem postopku ugotovljeni kršitvi z znaki kaznivega dejanja ne more vplivati na presojo sodišča o možnosti nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka po 109. členu ZDR-1. Čeprav je bil tožnik pri toženki zaposlen 13 let in mu je toženka do tedaj zaupala, sta bila način storitve in narava kršitve takšna, da je bilo zaupanje med pogodbenima strankama porušeno. Tudi tožnikovo obžalovanje storjene kršitve ne zadošča za drugačno presojo o možnosti nadaljevanja delovnega razmerja.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku z dne 22. 10. 2014 ter za ugotovitev, da delovno razmerje tožniku ni prenehalo dne 22. 10. 2014, temveč mu še traja, zaradi česar ga je toženka dolžna pozvati nazaj na delo in mu za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja obračunati nadomestilo plače, odvesti pripadajoče davke in prispevke ter izplačati neto plačo z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Odločilo je, da tožnik sam krije svoje stroške postopka. Sodišče je med drugim ugotovilo, da je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku podana v zakonskem roku in po postopku, ki ga predpisuje Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/2013 in nadalj.). Tožnik je storil očitano kršitev, saj si je pri opravljanju svojih delovnih nalog na delovnih mestih galvanizer in galvanizer pomočnik oziroma v zvezi z njimi prilastil 6,8 kg nerabljenih nikelj anod in jih 26. 9. 2014 v vrečki odnesel iz proizvodnih prostorov delodajalca, pri tem pa ga je zalotila varnostnica. To predstavlja naklepno hujšo kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, določenih v 33., 34 in 37. členu ZDR-1, ki ima hkrati vse znake kaznivega dejanja poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja po 209. členu Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1, Ur. l. RS, št. 50/2012 in nadalj.). Podan je odpovedni razlog iz prve in druge alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1 za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca. Sodišče je tudi presodilo, da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov pogodbenih strank ni bilo mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka, saj je toženka izgubila zaupanje v tožnika (prvi odstavek 109. člena ZDR-1).

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje ter odločilo, da tožnik sam krije svoje pritožbene stroške. Strinjalo se je z dejanskimi in pravnimi zaključki sodišča prve stopnje.

3. V pravočasni reviziji tožnik očita sodišču druge stopnje kršitve določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) in zmotno uporabo materialnega prava. Navaja, da medsebojno zaupanje ni bilo do te mere porušeno, da ne bi bilo mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka (zmotna uporaba prvega odstavka 109. člena ZDR-1). Pri toženki je bil namreč zaposlen 13 let, delo je opravljal korektno in v skladu z navodili; pred tem ni bil zoper njega voden noben postopek zaradi kršitev. Navedbe o težavah s tožnikom glede discipline in kajenja, ki jih je omenjala priča Matija Bolka, so bile nekonkretizirane in časovno neopredeljene. Tožnik je sporni dogodek obžaloval, kazenska ovadba, ki se je nanašala na sporni dogodek, pa je bila zavržena. Vrednost zaseženih nikljevih anod je bila majhna. Poleg tega tožnik ni bil prisoten pri ugotavljanju količine zaseženega materiala v vrečki, zato dvomi v pravilnost ugotovljenih količin. Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi je bila prehud ukrep; toženka bi mu lahko izrekla zgolj pisni opomin, sam pa bi povrnil škodo.

4. Na podlagi 375. člena ZPP je bila revizija poslana nasprotni stranki, ki predlaga sodišču, da jo zavrže kot prepozno, podredno pa predlaga njeno zavrnitev zaradi neutemeljenosti.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP v povezavi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

7. Tožnik se v uvodu revizije sklicuje na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki pa jih v nadaljevanju (v obrazložitvi) revizije ne konkretizira. Takšno pavšalno uveljavljanje kršitev postopka brez konkretizacije, v čem so pomanjkljivosti sodbe, zaradi katerih je ni možno preizkusiti, ne omogoča revizijskega preizkusa uveljavljene kršitve.

8. Tudi v zvezi z revizijsko navedbo, da ga ob pregledu vsebine vrečke ni bilo zraven, zato ni jasno, ali je toženka pravilno ugotovila količino materiala v vrečki, gre v prvi vrsti za nekonkretizirano in navrženo trditev - pomisleke tožnika, ki ne morejo vplivati na drugačno presojo sodišča in se tudi sicer pojavljajo le v zvezi z vprašanjem pravilne ugotovitve dejanskega stanja, kar ni dovoljen revizijski razlog (tretji odstavek 370. člena ZPP).

9. Sodišče druge stopnje se je pravilno oprlo na določbo prvega odstavka 109. člena ZDR-1. Tožnik je kršitev storil naklepno (1), kršitev pa izpolnjuje vse znake kaznivega dejanja poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja po 209. členu KZ-1. Po naravi in teži to predstavlja kršitev hujšega značaja. Posledice kršitve bi bile lahko v pridobitvi premoženjsko pravne koristi v vrednosti cca. 130,00 EUR, kar ne predstavlja majhnega zneska, kot skuša to prikazati revident. Gre za delavca na delovnem mestu galvanizer, ki je dnevno uporabljal material, ki si ga je s kršitvijo poskušal prisvojiti. Sodišče druge stopnje je pravilno presodilo, da je medsebojno zaupanje med strankama porušeno. Toženka je zoper tožnika podala tudi kazensko ovadbo, pri čemer za presojo po 109. členu ZDR-1 ni bistveno, ali je bila ovadba kasneje zavržena. Presoja tožilstva o zavrženju kazenske ovadbe ob v sodnem postopku ugotovljeni kršitvi z znaki kaznivega dejanja ne more vplivati na presojo sodišča o možnosti nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka po 109. členu ZDR-1. Čeprav je bil tožnik pri toženki zaposlen 13 let (od 21. 12. 2005) in mu je toženka do tedaj zaupala, sta bila način storitve in narava kršitve takšna, da je bilo zaupanje med pogodbenima strankama porušeno. Tudi tožnikovo obžalovanje storjene kršitve ne zadošča za drugačno presojo o možnosti nadaljevanja delovnega razmerja. Pri tej presoji tudi ni bistveno, ali tožnik do tega dogodka še ni bil disciplinsko obravnavan ipd. Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani toženke je bila torej utemeljena.

10. Glede na navedeno in v skladu s 378. členom ZPP je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo kot neutemeljeno.

(1) Prisvojen material je skril v delovno obleko, ni ga želel pokazati varnostnici, ko je bil zasačen, pa ga je vrgel v smetnjak in odšel domov pred prihodom policistov. V postopku je tožnik spreminjal navedbe o razlogih posedovanja spornega materiala.