Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ob ugotovitvi, da toženci niso dolžniki v spornem posojilnem razmerju, je povsem jasno, da tožnica proti njim ni mogla pridobiti terjatve na podlagi subrogacije, saj tožnica ni izpolnila obveznosti tožencev (in tudi ne obveznosti njihovega pravnega prednika).
Revizija se zavrže glede podrejenega tožbenega zahtevka (II. točka izreka prvostopenjske sodbe); v preostalem delu se revizija zavrne.
1. Sodišče prve stopnje je s sodbo v celoti zavrnilo primarni tožbeni zahtevek, da morajo toženci nerazdelno plačati tožnici 41.730 EUR s pripadki. Zavrnilo je tudi podrejeni tožbeni zahtevek, da sta dolžna toženec in druga toženka tožnici izstaviti listino za bremen prost vpis lastninske pravice pri njunem 1/3 solastninskem deležu. 2. Pritožbeno sodišče je v celoti zavrnilo tožničino pritožbo proti prvostopenjski sodbi.
3. Tožnica je vložila revizijo proti sodbi pritožbenega sodišča zaradi revizijskih razlogov zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Revidentka opozarja na „očitno krivičnost sodbe“. Tožnica je namreč plačala dolg, s katerim je bila obremenjena nepremičnina in tako preprečila njeno prodajo v izvršilnem postopku. Toženca sta tako pridobila solastnino na nepremičnini, ki ji ne grozi izvršba. Zato naj bi bilo nepravilno, da sodišče tožnici ni dalo pravice do poplačila dolga, ki ga je plačala, zoper tiste, ki so bili z njenim ravnanjem obogateni. Tožnica je prepričana, da je njena denarna terjatev utemeljena že zato, ker je na podlagi zakonske subrogacije vstopila v vse pravice imetnika terjatve in sicer tako v glavno denarno terjatev kot v akcesorno terjatev – zastavno pravico. Sodišči prve in druge stopnje se z vprašanjem subrogacije nista ukvarjali. Na tožnico je prešla upnikova terjatev z vsemi stranskimi pravicami in je tako pridobila tudi zastavno pravico na nepremičninah v solasti pravnih prednikov toženih strank. Tožnica naj bi zato imela proti tožencema regresni zahtevek. Ker je tožnica imetnica zastavne pravice pa je neutemeljen tudi očitek zastaranja. Nižji sodišči pri presoji dejanskega stanja nista zajeli vseh relevantnih materialnopravnih pravil. Tožbeni zahtevek je utemeljen tudi na podlagi pravil o obogatitvi, saj sta bila toženca obogatena v vrednosti plačila dolga. Revidentka tudi meni, da imata sodbi pomanjkljivosti, zaradi katerih ju ni mogoče preizkusiti, obstaja pa tudi nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodb in vsebino listin. „Več dokazov, ki kažejo, da je predmetni dokaz bil dejansko namenjen pokojnemu M. K., sodišče namreč ni upoštevalo“.
4. Revizija je bila poslana Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in vročena tožencem, ti pa na revizijo niso odgovorili.
5. Revizija deloma ni dovoljena, v preostanku pa ni utemeljena.
O (ne)dovoljenosti revizije
6. Primarni in podrejeni tožbeni zahtevek imata različni podlagi in je zato dovoljenost revizije odvisna od vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne sodbe glede vsakega zahtevka posebej.(1) Tožeča stranka v tožbi ni navedla vrednosti spornega predmeta glede podrejenega tožbenega zahtevka, takšna vrednost pa tudi ni bila pravočasno določena v nadaljnjem postopku. Primeri, ko ni določena vrednost spornega predmeta glede nedenarnega tožbenega zahtevka, so glede dovoljenosti revizije izenačeni s primeri, ko vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega revizijskega praga.(2) V takšnih primerih revizija ni dovoljena.
O (ne)utemeljenosti revizije
7. Pritožbeno sodišče je v zvezi s primarnim tožbenim zahtevkom pravilno uporabilo materialno pravo glede na revizijsko neizpodbojni dejstvi, da je posojilo najela I. d.o.o. in je bil denar porabljen tudi v okviru dejavnosti pravne osebe (gradnja apartmaja v F., investicija v kamnolom E....). S tem v zvezi so tudi neutemeljene posplošene revizijske trditve o procesnih kršitvah, saj je glede relevantnih dejstev in uporabe materialnega prava, sodbi nižjih sodišč vsekakor mogoče preizkusiti, glede odločilnih dejstev pa tudi ni relevantnih nasprotij med razlogi sodbe in listinami.
8. Sodišče je pri odločanju o tožbenem zahtevku vezano na dejstva in dokaze, ki jih tožeča stranka pravočasno uveljavlja v sodnem postopku.(3) Tožnica je s tožbo zahtevala od univerzalnih naslednikov M. K. plačilo zapustnikovega dolga, v pravdi pa se je izkazalo, da zapustnik ni bil nikoli dolžnik v spornem obligacijskem razmerju. Statusa dolžnikov iz posojilnega razmerja zato tudi ne morejo imeti toženci.
9. Ob ugotovitvi, da toženci niso dolžniki v spornem posojilnem razmerju, je povsem jasno, da tožnica proti njim ni mogla pridobiti terjatve na podlagi subrogacije, saj tožnica ni izpolnila obveznosti tožencev (in tudi ne obveznosti njihovega pravnega prednika).
10. Hipoteka je pravica hipotekarnega upnika, da se zaradi neplačila zavarovane terjatve poplača iz vrednosti zastavljene nepremičnine.(4) Če dolžnik v roku ne plača terjatve, lahko upnik s tožbo zahteva, da se zastavljena nepremičnina proda.(5) Upnik v nobenem primeru ne more od hipotekarnega dolžnika (ki ni tudi glavni dolžnik) zahtevati direktnega plačila zavarovane terjatve. Prav tako ne more proti hipotekarnemu dolžniku uveljavljati utemeljenih obogatitvenih zahtevkov, če je s hipoteko zavarovana tuja obveza, saj je v takem primeru nedvomno izključeno, da bi bil hipotekarni dolžnik brez pravnega temelja obogaten na škodo drugega zgolj zato, ker njegova nepremičnina ni bila prodana zaradi poplačila tuje obveznosti.(6)
11. Zavrnitev revizije ima podlago v 378. členu ZPP. Odločitev o reviziji implicira tudi zavrnitev predloga revidentke za povrnitev revizijskih stroškov.(7) .
Op. št. (1): Primerjaj določbi drugega odstavka 41. člena in drugega odstavka 367. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP/99).
Op. št. (2): Pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča z dne 16. 12. 1993 (Poročilo o sodni praksi VSRS II/93).
Op. št. (3): Primerjaj določbo prvega odstavka 7. člena ZPP.
Op. št. (4): Primerjaj določbi prvega odstavka 128. člena in 138. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) Op. št. (5): Prvi odstavek 153. člena SPZ.
Op. št. (6): Primerjaj določbo 190. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ).
Op. št. (7): Primerjaj določbi prvih odstavkov 154. in 165. člena ZPP.