Jedro

Pisno zahtevo za začetek postopka za odpoklic člana sveta delavcev lahko vloži najmanj 10 % delavcev z aktivno volilno pravico, zahtevi pa morajo biti priloženi podpisi teh delavcev. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da se zahteva nanaša na odpoklic posameznih članov sveta delavcev. Zahtevi priloženi podpisi domnevnih vlagateljev zahteve pa se nanašajo na odpoklic članov sveta delavcev pri delodajalcu R. (nasploh) in ne na odpoklic navedenih poimensko opredeljenih posameznih članov sveta delavcev. Posamezni delavci pri delodajalcu R., ki imajo aktivno volilno pravico, so s svojim podpisom zahtevali, da se odpokliče člane sveta delavcev R., ki pa na podpisnem obrazcu nad njihovimi podpisi poimensko niso bili navedeni. Zato je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bila zahteva formalno pomanjkljiva, saj ji niso bili priloženi podpisi za odpoklic članov sveta delavcev. Glede na to je nasprotna udeleženka skladno z ZSDU pravilno s sklepom zavrnila predlog za odpoklic teh članov sveta delavcev.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Predlagatelj sam krije svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo predlog predlagatelja za razveljavitev sklepa volilne komisije z dne 16. 6. 2016 o zavrnitvi njegovega predloga za odpoklic posameznih članov sveta delavcev, za naložitev razpisa glasovanja o odpoklicu posameznih članov sveta delavcev (A.A., B.B., C.C., D.D., E.E., F.F., G.G., H.H., I.I., J.J., K.K. in L.L.) nasprotni udeleženki v roku 30 dni ter za določitev dneva glasovanja in za povračilo stroškov tega postopka s strani nasprotne udeleženke (I. točka izreka). Odločilo je še, da je predlagatelj dolžan v 15 dneh od vročitve sodbe povrniti nasprotni udeleženki stroške tega postopka v višini 717,59 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo pravočasno po pooblaščenki vlaga pritožbo predlagatelj zaradi vseh pritožbenih razlogov ter predlaga spremembo oziroma podredno razveljavitev izpodbijane sodbe ter vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje ter naložitev povrnitve stroškov pritožbenega postopka predlagatelja v plačilo nasprotni udeleženki, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Poudarja, da je sodišče prve stopnje z zavrnitvijo dokaznega predloga za zaslišanje M.M., N.N., O.O. in P.P. kršilo načelo kontradiktornosti postopka in posledično nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Navaja, da bi predlagatelj in predlagane priče lahko razložili, kaj so podpisovali podpisniki predloga za odpoklic in kako je potekalo zbiranje podpisov. Sklicuje se na trditve, da so bili podpisi delavcev namenjeni odpoklicu poimensko navedenih 12 članov sveta delavcev, sodišče prve stopnje pa je v nasprotju z izvedenimi dokazi zaključilo, da predlagatelj ni dokazal, da se podpisi delavcev nanašajo na zahtevo za odpoklic z dne 31. 5. 2016, dopolnjeno 2. 6. in 13. 6. 2016. Navaja, da iz izpodbijanega sklepa z dne 16. 6. 2016 izhaja, da je nasprotna udeleženka ugotovila, da je prejela originalne podpise za zahtevo z dne 31. 5. 2016, da pa je dvomila v njihovo verodostojnost. Meni, da je ugotovitev sodišča prve stopnje v nasprotju z ugotovitvijo nasprotne udeleženke in listinami v spisu. Zatrjuje zmotno uporabo določb Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU). Trdi, da sta nasprotna udeleženka in sodišče prve stopnje vsebinsko presojala priložene podpise k zahtevi z dne 31. 5. 2016 in nista zgolj ugotavljala izpolnitve formalnih pogojev. Meni, da po ZSDU ni naloga volilne komisije preverjati verodostojnosti zbranih podpisov, temveč zgolj ugotovitev, ali so izpolnjeni formalni pogoji za odpoklic. Dalje meni, da ZSDU ne določa, da bi morali biti k vsaki zahtevi priloženi novi podpisi. Pove, da so delavci jasno podpisali zahtevo za odpoklic članov sveta delavcev in sta zato izpodbijani sklep nasprotne udeleženke in sodba nezakonita ter v nasprotju z osnovnimi načeli in namenom določb ZSDU. Nasprotni udeleženki očita, da je nezakonito vplivala na potek postopka odpoklica, saj je vsem članom sveta delavcev poslala zahtevo skupaj s podpisi, ti pa so nato vplivali na podpisnike zahteve, kar je razvidno iz priložene elektronske pošte. Zatrjuje, da je sodišče prve stopnje v nasprotju z določbami ZSDU glede postopka odpoklica članov sveta delavcev presojalo vsebino elektronskih sporočil delavcev, ki jih je predložila nasprotna udeleženka, in prezrlo trditve predlagatelja, da so ta elektronska sporočila pridobljena nezakonito. S sklicevanjem na judikat trdi, da umiki podpisov k zahtevi za odpoklic niso v pristojnosti nasprotne udeleženke. Navaja, da so predlagatelji vse zakonsko določene zahteve za odpoklic članov sveta delavcev izpolnili, saj je zahtevo podpisalo več kot 10 % volilnih upravičencev, v sami zahtevi so bili navedeni razlogi za odpoklic, v dopolnitvi zahteve pa še razlogi za vsakega posameznega člana sveta delavcev, edino k predmetni zahtevi pa so bili priloženi tudi originalni podpisi. Trdi, da nasprotna udeleženka nima zakonskih pooblastil za presojo razlogov za odpoklic ali verodostojnosti izražene volje podpisnikov, prav tako pa je po njegovem mnenju prekoračilo mejo odločanja sodišče prve stopnje. Zatrjuje, da je sodišče prve stopnje zmotno in v nasprotju z listinami v spisu ugotovilo, da je kljub pozivu nasprotnega udeleženca z dne 8. 6. 2016 k predložitvi originalov podpisov predlagatelj predložil originalne podpise prejšnje zahteve. Pove, da je predlagatelj ravnal skladno s tem pozivom in predložil originale podpisov, ki so navedeni v zahtevi za odpoklic z dne 31. 5. 2016. Navaja, da ga nasprotna udeleženka ni pozvala k predložitvi novih originalov podpisov predlagateljev, temveč le tistih, ki so bili priloženi k zahtevi z dne 31. 5. 2016. Zatrjuje bistveno kršitev določb postopka, saj je ugotovitev sodišča v nasprotju s samim sklepom nasprotne udeleženke. Priglaša stroške pritožbe.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl. – ZPP) je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Tako ni podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki jo uveljavlja pritožba, saj izpodbijana sodba vsebuje jasne razloge o vseh odločilnih dejstvih, med njimi pa tudi ni nikakršnih nasprotij, niti niso v nasprotju z izrekom, zato je pritožbeno sodišče sodbo lahko preizkusilo. Sodišče prve stopnje tudi ni prekoračilo zahtevka, kot to uveljavlja pritožba, saj je odločilo o predlogu predlagatelja. Dejansko stanje je popolno in pravilno ugotovilo, na tako ugotovljeno dejansko stanje pa je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo.

5. Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju (Ur. l. RS, št. 42/93 in nasl. – ZSDU) v 48. členu določa, da se postopek za odpoklic člana sveta delavcev začne na podlagi pisne zahteve najmanj 10 % delavcev z aktivno volilno pravico oziroma reprezentativnega sindikata v družbi, če gre za člana sveta, ki ga je kandidiral ta sindikat. Če gre za odpoklic na podlagi zahteve delavcev, morajo biti zahtevi priloženi podpisi delavcev iz prejšnjega odstavka. V zahtevi se navedejo razlogi za odpoklic. Zahteva se pošlje volilni komisiji. Volilna komisija v postopku za odpoklic člana sveta delavcev ne presoja razlogov za odpoklic.

6. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi ugotovilo, da predlagatelj ni dokazal, da se podpisi delavcev, ki jih je priložil zahtevi za odpoklic poimensko določenih članov sveta delavcev z dne 31. 5. 2016 oziroma v izvirniku predložil nasprotni udeleženki z dopolnitvijo zahteve z dne 13. 6. 2016, nanašajo na zahtevo z dne 31. 5. 2016. Ugotovilo je, da iz predloženega seznama podpisnikov izhaja, da podpisniki zahtevajo odpoklic (vseh) članov sveta delavcev, kar je bilo predlagano s prvo zahtevo za odpoklic (vseh) članov sveta delavcev z dne 18. 4. 2016. 7. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo predlog predlagatelja za razveljavitev sklepa nasprotnega udeleženca o zavrnitvi predloga za odpoklic posameznih članov sveta delavcev z dne 31. 5. 2016, ki je bil nazadnje dopolnjen 13. 6. 2016. Pisno zahtevo za začetek postopka za odpoklic člana sveta delavcev lahko vloži najmanj 10 % delavcev z aktivno volilno pravico, zahtevi pa morajo biti priloženi podpisi teh delavcev. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da se zahteva z dne 31. 5. 2016 nanaša na odpoklic posameznih članov sveta delavcev, to je A.A., B.B., C.C., D.D., E.E., F.F., G.G., ter po dopolnitvi 13. 6. 2016 še na odpoklic H.H., I.I., J.J., K.K., L.L. Zahtevi priloženi podpisi domnevnih vlagateljev zahteve pa se nanašajo na odpoklic članov sveta delavcev R. (nasploh) in ne na odpoklic navedenih poimensko opredeljenih posameznih članov sveta delavcev. Posamezni delavci pri delodajalcu R., v S., ki imajo aktivno volilno pravico, so s svojim podpisom zahtevali, da se odpokliče člane sveta delavcev R., ki pa na podpisnem obrazcu nad njihovimi podpisi poimensko niso bili navedeni. Tako je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bila zahteva z dne 31. 5. 2016 formalno pomanjkljiva, saj ji niso bili priloženi podpisi za odpoklic članov sveta delavcev (A.A., B.B., C.C., D.D., E.E., F.F., G.G., H.H., I.I., J.J., K.K. in L.L.). Glede na to je nasprotna udeleženka skladno z ZSDU pravilno s sklepom zavrnila predlog za odpoklic teh članov sveta delavcev.

8. Sodišče prve stopnje ni kršilo načela kontradiktornosti postopka z zavrnitvijo dokaza z zaslišanjem M.M., N.N., O.O. in P.P., saj gre za neprimeren dokaz za dokazovanje formalne popolnosti zahteve za odpoklic poimensko določenih članov sveta delavcev z dne 31. 5. 2016. Predlagatelj namreč z izvedbo tega dokaza ne bi mogel dokazati, da se podpisi nanašajo na odpoklic poimensko navedenih članov sveta delavcev. Ker iz seznamov podpisnikov z naslovom „Zahteva za odpoklic članov sveta delavcev R.“ ne izhaja, da bi na seznamu navedeni podpisniki podpisovali zahtevo za odpoklic članov sveta delavcev (A.A., B.B., C.C., D.D., E.E., F.F., G.G., H.H., I.I., J.J., K.K. in L.L.), bi lahko za formalno pravilnost zahteve predlagatelj nasprotni udeleženki predložil denimo izjave zadostnega števila podpisnikov (potrditvah predlagatelja je to 195 delavcev), da so s svojim podpisom na navedeni zahtevi dejansko zahtevali odpoklic prav teh članov sveta delavcev. Da ni mogoče upoštevati podpisov pod zahtevo za razrešitev (vseh) članov sveta delavcev kot podpisov zahteve za razrešitev navedenih članov sveta delavcev, za kar se zavzema predlagatelj, kažejo tudi elektronska sporočila posameznih podpisnikov te zahteve (denimo Š.Š., T.T., U.U., V.V., Z.Z., Ž.Ž., Y.Y., W.W., X.X., A.B., A.C., A.D., A.E., A.F., A.G., A.H., A.I., A.J., A.K., A.L. J.J.). Ti podpisniki so izrecno zanikali, da bi s podpisom zahteve za odpoklic (vseh) članov sveta delavcev zahtevali odpoklic navedenih članov iz zahteve z dne 31. 5. 2016. Pritožba očita sodišču prve stopnje, da se ni opredelilo do njegovih trditev o nezakonitosti pridobljene elektronske pošte. S tem sodišče prve stopnje ni zagrešilo bistvenih kršitev določb ZPP, saj je bila sodišču sporna elektronska pošta predložena (listine pod B 5), iz prometnih podatkov teh sporočil pa je jasno razvidno, kdo in komu je sporočila poslal. Na pavšalne trditve o nezakonito pridobljeni elektronski pošti sodišču prve stopnje ni bilo treba odgovarjati. Pritožba pa se neutemeljeno sklicuje na to, da naj bi nasprotna udeleženka nezakonito vplivala na potek postopka odpoklica s tem, da je vsem članom sveta delavcev poslala zahtevo skupaj s podpisi, ti pa so potem vplivali na podpisnike zahteve. Postopek odpoklica se zaradi nepredložitve relevantnih podpisov sploh še ni začel, zato je pravno nepomembno, ali in kako je nasprotna udeleženka ravnala po prejemu formalno nepopolne zahteve in podpisov, ki se nanjo sploh niso nanašali.

9. Pritožba neutemeljeno uveljavlja zmotno uporabo določb ZSDU, ker naj bi nasprotna udeleženka in sodišče prve stopnje presojala vloženo zahtevo po vsebini. Ne sodišče prve stopnje in ne nasprotna udeleženka nista vsebinsko presojala zahteve za odpoklic (A.A., B.B., C.C., D.D., E.E., F.F., G.G., H.H., I.I., J.J., K.K. in L.L.). Nasprotna udeleženka je pravilno ugotavljala, ali je zahteva za odpoklic navedenih članov podpisana s strani vsaj 10 % upravičencev in ugotovila, da ni bila. Nebistveno je, da je ta postopek poimenovala ugotavljanje verodostojnosti, saj je dejansko presojala formalno pravilnost zahteve po 48. členu ZSDU. Predlagatelj s predložitvijo originalnih podpisov zahteve za odpoklic članov sveta delavcev R. ni izpolnil formalne predpostavke za zakonitost zahteve za odpoklic navedenih članov sveta delavcev. Na pravilnost sklepa nasprotne udeleženke z dne 16. 6. 2016 ne more vplivati dejstvo, da je predlagatelj ravnal skladno s pozivnim sklepom nasprotne udeleženke in predložil originalne podpise, ki pa se niso nanašali na zahtevo za odpoklic poimensko navedenih članov sveta delavcev. Njegova zahteva bi bila v smislu določb ZSDU popolna le, če bi predložil podpise zadostnega števila upravičenih podpisnikov, ki bi se nanašali prav na to zahtevo (glede na njeno vsebino). Ker ni šlo za vsebinsko presojo vložene zahteve, niti v predmetni zadevi ni sporno vprašanje umikov podpisov k zahtevi, v pritožbi navedeni judikat za odločitev o pritožbi ni relevanten.

10. Neutemeljeno je zavzemanje pritožbe, da bi bilo treba upoštevati zahtevo za odpoklic dvanajstih članov sveta delavcev, ki jo je podpisalo 237 delavcev, ker jasno izraža zahtevo in pravico zaposlenih, da se odpokličejo sedanji člani sveta delavcev, ker ti svojih zakonsko določenih nalog ne opravljajo in ne zastopajo interesov delavcev, ampak interese vodstva. Po ZDSU je mogoče upoštevati le zahtevo, ki jo vloži upravičen predlagatelj, to pa je 10 % delavcev z aktivno volilno pravico. Take formalnopravno pravilne zahteve predlagatelj ni vložil, zato se tudi postopek za odpoklic ni mogel začeti, četudi predlagatelj šteje, da bi bil ta zaradi ravnanja članov sveta delavcev nujen. Izražena volja podpisnikov se namreč ne nanaša na začetek postopka za odpoklic (A.A., B.B., C.C., D.D., E.E., F.F., G.G., H.H., I.I., J.J., K.K. in L.L.), temveč na odpoklic članov sveta delavcev brez njihove poimenske navedbe.

11. Druge pritožbene navedbe za odločitev niso pravno odločilne, zato pritožbeno sodišče nanje skladno z določbo prvega odstavka 360. člena ZPP ne odgovarja.

12. Ker niso podani niti uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

13. Predlagatelj s pritožbo ni uspel, zato skladno z določbo prvega odstavka 154. člena v povezavi s prvim odstavkom 165. člena ZPP sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.