Jedro

Zahtevi za odpoklic člana Sveta delavcev morajo biti priloženi podpisi tistih delavcev, ki ta odpoklic (in ne kateregakoli) zahtevajo.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Predlagatelj je dolžan v roku 15 dni povrniti nasprotnemu udeležencu stroške revizijskega postopka v znesku 856,70 EUR.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek predlagatelja (skupina delavk) za razveljavitev sklepa Volilne komisije (nasprotne udeleženke) z dne 16. 6. 2016 o zavrnitvi predloga za odpoklic posameznih članov Sveta delavcev ter za razpis glasovanja o odpoklicu članov Sveta delavcev R. P., T. Z., D. G., I. K., N. Ž., A. H., A. L., E. M., Š. N., F. K., M. P. in T. Š. Ugotovilo je, da predlagatelj zahtevi za odpoklic ni priložil podpisov delavcev, ki so ta odpoklic zahtevali, pač pa podpise, ki so bili zbrani pri enem od prejšnjih (neuspelih) predlogov za odpoklic vseh članov.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo predlagatelja in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Strinjalo se je s presojo, da podpisov, ki so jih delavci dali ob prejšnjem predlogu za odpoklic vseh članov Sveta delavcev, ni mogoče uporabiti pri novem predlogu za odpoklic le nekaterih poimensko določenih članov Sveta delavcev, zlasti, ker so nekateri od delavcev, katerih podpisi so bili uporabljeni, temu nasprotovali.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je predlagatelj vložil revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Meni, da je sodišče ravnalo v nasprotju z določbo 48. člena Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju (v nadaljevanju ZSDU, Ur. l. RS, št. 42/93 in naslednji), saj je pogoj za odpoklic članov Sveta delavcev obrazložena pisna zahteva najmanj 10 % delavcev, katerih podpisi morajo biti priloženi. Ta pogoj je bil izpolnjen in nasprotna udeleženka ni bila pristojna ugotavljati, ali so podpisi verodostojni. Tudi sodišči sta se po mnenju revidenta nezakonito spustili v vsebinsko obravnavanje zahteve in priloženih podpisov. Ne strinja se, da je ravnanje nasprotne udeleženke po tem, ko je prejela formalno nepopolno zahtevo, nepomembno, saj je sodišče spregledalo, da je bil zaradi nezakonitega ravnanja nasprotne udeleženke, ko je pridobila elektronska sporočila delavcev, predlog zavrnjen. Predlog je bil popoln, zato ga ni bilo treba preverjati, zlasti ne tako, da ga je pred odločanjem o njem posredovala vsem članom Sveta delavcev. Meni, da so razlogi sodbe v 9. točki obrazložitve v nasprotju z vsebino listin. Nedopustno naj bi bilo tudi to, da je sodišče ugotavljalo, kaj je pisalo na zahtevi za odpoklic z dne 31. 5. 2016 in kaj na listah s podpisi. Nasprotna udeleženka je presojala le verodostojnost podpisov, nikoli pa tega, ali je predlagatelj izpolnil pogoje iz 48. člena ZSDU. Materialnopravni zaključek, da predlagatelj ni predložil formalnopravno pravilne zahteve za odpoklic, je zato po mnenju revidenta napačen.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Revizijsko sodišče na podlagi prvega odstavka 371. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP).

6. Predlagatelj v uvodu uveljavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka, vendar jih v nadaljevanju ne konkretizira tako, da bi revizijsko sodišče utemeljenost očitka lahko preizkusilo.

7. Materialno pravo ni zmotno uporabljeno.

8. Kot izhaja iz dejanskih ugotovitev, na katere je revizijsko sodišče vezano, je 18. 4. 2016 P. K. kot pooblaščenec delavcev predlagateljev Volilni komisiji zavoda podal zahtevo za odpoklic vseh članov Sveta delavcev. Zahtevi je priložil kopijo podpisov delavcev - predlagateljev. Volilna komisija je predlog s sklepom zavrnila z obrazložitvijo, da je možen le odpoklic posameznega člana Sveta delavcev in ne celotnega Sveta s poimensko neimenovanimi člani. Zoper sklep ni bilo vloženo pravno sredstvo. P. K. kot pooblaščenec je 31. 5. 2016 Volilni komisiji poslal novo zahtevo za odpoklic sedmih posameznih, poimensko navedenih članov Sveta delavcev. Zahtevi je priložil enako kopijo podpisov, kot v prvem predlogu. Zahtevo je dopolnil 2. 6. 2016 tako, da je zahteval odpoklic dvanajstih poimensko navedenih članov Sveta delavcev, pri čemer novih podpisov ni priložil. Volilna komisija ga je 8. 6. 2016 pozvala k predložitvi originalnih podpisov, nakar je predlagatelj 13. 6. 2016 predlog dopolnil s predložitvijo originalnih podpisov. Ob tem je nasprotna udeleženka ugotovila, da so bili predloženi podpisi pridobljeni za potrebe prvega predloga, ki je bil pravnomočno zavrnjen in niso bili znova pridobljeni v novem postopku s predlogom za odpoklic le nekaterih članov Sveta delavcev. Do dvoma v verodostojnost podpisov je prišlo zaradi elektronskih sporočil, ki so jih na Volilno komisijo naslovili nekateri od podpisnikov, češ da zahteve za odpoklic posameznih članov niso podpisali. Tudi sodišče je ugotovilo, da novi podpisi predlagateljev za odpoklic posameznih poimensko navedenih članov Sveta delavcev niso bili pridobljeni, pač pa so bili uporabljeni prvotni podpisi delavcev, ki so predlagali odpoklic vseh poimensko ne navedenih članov Sveta delavcev oziroma celotnega Sveta.

9. Po prvem odstavku 48. člena ZSDU se postopek za odpoklic člana Sveta delavcev začne na podlagi pisne zahteve najmanj 10% delavcev z aktivno volilno pravico oziroma reprezentativnega sindikata v družbi, če gre za člana sveta, ki ga je kandidiral sindikat. Če gre za odpoklic na podlagi zahteve delavcev, morajo biti po drugem odstavku 48. člena ZSDU zahtevi priloženi podpisi delavcev iz prejšnjega odstavka.

10. Iz navedenih določb izhaja, da morajo biti zahtevi za odpoklic člana Sveta delavcev priloženi podpisi tistih delavcev, ki ta odpoklic (in ne kateregakoli) zahtevajo. Ena od glavnih nalog in pristojnosti volilne komisije je po 24. členu ZSDU skrb za zakonitost volitev članov sveta delavcev. Nič drugače ne more biti, če gre za odpoklic. Volilna komisija skrbi tudi za zakonitost odpoklica. Po petem odstavku 48. člena ZSDU volilna komisija v postopku za odpoklic člana Sveta delavcev ne presoja razlogov za odpoklic, vendar pa te določbe ni mogoče razlagati tako, da se v verodostojnost priloženih podpisov ne more (ali celo ne sme) spuščati, če se pojavi utemeljen dvom v to. Verodostojnost priloženih podpisov je dolžna preveriti.

11. Ker je volilna komisija ugotovila, da zahtevi za odpoklic poimensko navedenih članov Sveta delavcev niso bili priloženi podpisi, ki bi bili zbrani prav za predlagani odpoklic (in ki bi torej odražali voljo podpisnikov, da se odpokličejo konkretni, v zahtevi navedeni člani Sveta delavcev), ampak so bili priloženi podpisi, ki so bili zbrani za enega od prejšnjih predlogov za odpoklic, je zahtevo utemeljeno zavrnila.

12. Ker niso podani z revizijo uveljavljeni razlogi, jo je vrhovno sodišče na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo. Zavrnitev revizije zajema tudi njen stroškovni del. 13. Predlagatelj z revizijo ni uspel, zato mora nasprotni udeleženki povrniti stroške revizijskega postopka v znesku 856,70 EUR (1500 točk za odgovor na revizijo, 2 % materialnih stroškov in 22 % DDV). Zakonskih zamudnih obresti od priglašenih stroškov nasprotna udeleženka ni zahtevala.