Jedro

Ker je za nastanek skupnega premoženja ni odločilen datum formalnega prenehanja zakonske zveze, ampak datum prenehanja dejansko obstoječe življenjske in ekonomske skupnosti zakoncev, pridobitev sporne nepremičnine ni pomenila nastanka skupnega premoženja. Odločitev v tej zadevi ne odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča.

Obrazložitev

Predlog se zavrne.

OBRAZLOŽITEV:

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek za ugotovitev, da so nepremičnine vl. št. 125 k. o. ..., vl. št. 145 k. o. ... v., vl. št. 64 k. o. ... in vl. št. 322 k. o. ..., skupno premoženje pravdnih strank ter da znaša delež tožnika in toženke za vsakega 1/2. Zavrnilo je tudi zahtevek za izstavitev ustrezne zemljiškoknjižne listine.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo tožnikovo pritožbo in potrdilo prvostopenjsko sodbo.

3. Tožnik je vložil predlog za dopustitev revizije in izpodbija drugostopenjsko sodbo le glede nepremičnine vl. št. 322 k. o. ... Sklicuje se na prvo alinejo prvega odstavka 367.a člena ZPP in uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka ter zmotno uporabo materialnega prava. Trdi, da je napačno stališče nižjih sodišč, da ne gre za skupno premoženje, ker je bila nepremičnina pridobljena na podlagi toženkinih kreditov. Pridobljena je bila namreč v času trajanja zakonske zveze, pravdni stranki pa sta sporno nepremičnino smatrali kot skupno. Predlagatelj trdi, da je odločitev v nasprotju s sodbo Vrhovnega sodišča II Ips 176/2001. 4. Predlog ni utemeljen.

5. Vrhovno sodišče ugotavlja, da niso podani pogoji iz 367.a člena ZPP za dopustitev revizije. Odločitev sodišč druge in prve stopnje ne odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, na katero se v predlogu sklicuje tožeča stranka. Odločitev namreč ni v nasprotju s sodbo II Ips 176/2001. Bistvo te sodbe je, da je nepremičnina skupno premoženje partnerjev, ker je bila pridobljena v času trajanja izvenzakonske skupnosti in za potrebe njunega skupnega življenja, za hišo pa sta prispevala oba iz privarčevanih ali pridobljenih sredstev, pri čemer ni odločilno, ali sta za kupnino prispevala več iz skupno pridobljenih sredstev ali iz posebnega premoženja.

6. Vrhovno sodišče pritrjuje presoji nižjih sodišč, da sporne nepremičnine niso skupno premoženje razvezanih zakoncev v smislu 51. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR). Odločilne ugotovitve nižjih sodišč, ki jih v revizijskem postopku ni več mogoče izpodbijati, so, da je toženka sklenila kupoprodajno pogodbo za sporno nepremičnino 26. 5. 1986. Tožbo za razvezo zakonske zveze je vložila 7. 5. 1986, zakonska zveza pa je bila razvezana 25. 9. 1986. V času nakupa nepremičnine ni več obstajala življenjska in ekonomska skupnost tožnika in toženke. Toženka se je sama odločila za nakup sporne nepremičnine zato, ker se je odločila za samostojno življenje in si je tako zagotovila prostore za bivanje. Kupnino je plačala s svojim posebnim premoženje, to je s kreditom, ki ga je odplačevala od junija 1986 dalje. Ker ni odločilen datum formalnega prenehanja zakonske zveze, ampak datum prenehanja dejansko obstoječe življenjske in ekonomske skupnosti zakoncev (primerjaj npr. sodbo II Ips 731/2009) in glede na ostale dejanske ugotovitve, pridobitev sporne nepremičnine ni pomenila nastanka skupnega premoženja. Ta zadeva je popolnoma drugačna kot zadeva II Ips 176/2001, na katero se sklicuje predlog, zato Vrhovno sodišče zaključuje, da odločitev v tej zadevi ne odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča. 7. Tožnik tudi trdi, da je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka, ker sta zaključka sodišča prve stopnje in sodišča druge stopnje (ki prvostopenjske zaključke zgolj potrjuje) v nasprotju z izvedenimi dokazi. Vrhovno sodišče ugotavlja, da navedeno ne drži, saj citirani opis že po definiciji (15. točka drugega odstavka 339. člena ZPP) ni bistvena kršitev določb pravdnega postopka.

8. V skladu z vsem navedenim je Vrhovno sodišče tožnikov neutemeljen predlog za dopustitev revizije zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).