Jedro

Revident ni navedel nobene okoliščine, ki bi vplivala na dovoljenost revizije. Navedel je zgolj relevantno pravno podlago (3. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1), kar pa za dovoljenost revizije ne zadošča. Revident je v nadaljevanju revizije sicer navedel določene posledice izpodbijane odločitve (čeprav v okviru zahteve za izdajo začasne odredbe), vendar jih ni izkazal, zaradi česar revizija ne more biti dovoljena na podlagi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrže. III. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožeča stranka (v nadaljevanju revident) vložila revizijo in zahtevo za izdajo začasne odredbe.

Glede dovoljenosti revizije uveljavlja obstoj razloga po 3. točki drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

2. Revizija ni dovoljena.

K I. točki izreka:

3. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo revidentovo tožbo zoper odločbo Upravne enote Škofja Loka, št. 214-353/2012 z dne 21. 11. 2012, s katero je ta prvostopenjski upravni organ odločil, da se revidentovo dovoljenje za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji razveljavi, da je revident dolžan v osmih dneh od dokončnosti odločbe vrniti dovoljenje za prebivanje v obliki samostojne listine, da mora revident zapustiti državo v roku deset dni od dokončnosti odločbe in da z izdajo te odločbe niso nastali posebni stroški. Zoper odločbo je revident vložil pritožbo, ki jo je tožena stranka zavrnila z odločbo, št. 2140-51/2012/3 (1312-03) z dne 23. 4. 2013. 4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče začeti in je tudi ne dovoliti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, na katero se revident sklicuje, je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Zelo hude posledice, ki so nedoločen pravni pojem, je treba izkazati v vsakem primeru posebej. Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso (npr. sklepi X Ips 346/2010 z dne 22. 12. 2010, X Ips 201/2011 z dne 7. 11. 2012, X Ips 42/2013 z dne 14. 3. 2013) mora revident natančno navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, in konkretne razloge, zaradi katerih naj bi bile te posledice zanj zelo hude, ter vse to tudi izkazati.

6. Po presoji Vrhovnega sodišča revident s temi navedbami obstoja zelo hudih posledic ni izkazal na način, opisan v 5. točki obrazložitve tega sklepa, saj ni navedel nobene okoliščine, ki bi vplivala na dovoljenost revizije. Navedel je zgolj relevantno pravno podlago, kar pa ne zadošča. 7. Revident je v nadaljevanju revizije sicer navedel določene posledice izpodbijane odločitve (navedel je, da gre za težko popravljivo škodo), vendar v okviru zahteve za izdajo začasne odredbe in ne razlogov za dovoljenost revizije. Vrhovno sodišče je te revidentove navedbe kljub temu preverilo še s slednjega vidika.

8. Revident je v reviziji navedel, da „že od leta 2001 dalje živi in dela v Republiki Sloveniji, kjer še nikoli ni bil kaznovan za kakršnokoli kaznivo dejanje. Navedeno delo je edini vir prihodkov, s katerim revident preživlja svoje štiri otroke v Bosni in Hercegovini. Na Bosno in Hercegovino ga ne veže prav ničesar – je v postopku razveze, tam nima premoženja in ne prebivališča. Odvzem dovoljenja za stalno prebivanje bi zanj pomenilo izgubo zaposlitve v Republiki Sloveniji ter s tem edini vir prihodka za njegove otroke. S tem bi bilo ogroženo ne zgolj njegovo preživetje, temveč tudi preživljanje njegovih štirih otrok.“.

9. Po presoji Vrhovnega sodišča revident tudi s temi navedbami ni izkazal obstoja zelo hudih posledic izpodbijane odločitve, saj ni izkazal, da v Sloveniji dejansko opravlja delo za plačilo. Iz revizije ne izhaja, pri katerem delodajalcu je revident zaposlen in kakšno plačo prejema. V spisu se sicer nahajata dve pogodbi o zaposlitvi za nedoločen čas z dne 28. 8. 2012 in 4. 6. 2013 (delodajalca sta različna), a ti po presoji Vrhovnega sodišča še ne izkazujeta trenutnega dejanskega stanja. Revident tudi ni navedel in izkazal, kakšno je njegovo siceršnje premoženjsko stanje (navaja zgolj, da v Bosni in Hercegovini nima premoženja in prebivališča), in v kolikšni meri je njegovo preživljanje in preživljanje njegovih otrok dejansko odvisno od prihodkov, ki jih neopredeljeno navaja v reviziji. Revident v reviziji tudi ni navedel, katere otroke preživlja (v spisu se nahajajo štirje rojstni listi, iz katerih izhaja, da je eden od njegovih otrok že polnoleten), predvsem pa ni izkazal, da navedene otroke dejansko preživlja.

10. Ker revident ni izkazal izpolnjevanja pogoja za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

11. Po drugem odstavku 84. člena ZUS-1 lahko Vrhovno sodišče na zahtevo tožeče stranke izda začasno odredbo do odločitve o reviziji zaradi razlogov iz drugega odstavka 32. člena ZUS-1. 12. Ker je po navedeni določbi 84. člena ZUS-1 mogoče začasno odredbo izdati le do odločitve o reviziji, o vloženi reviziji pa je Vrhovno sodišče odločilo s tem sklepom, ni izpolnjena procesna predpostavka za izdajo začasne odredbe. Zato je Vrhovno sodišče, ob smiselni uporabi 89. člena v zvezi z drugim odstavkom 84. člena ZUS-1, revidentovo zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrglo.

K III. točki izreka:

13. Ker je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo, revident sam trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s 154. členom Zakona o pravdnem postopku in prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).