Jedro

Rolo omara, pri kateri je rolo nestabilen in se nanadoma zapre, omara pa nima blokade roloja, je nevarna stvar.

Izrek

Pritožba tožene stranke se z a v r n e kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Vsaka stranka trpi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

: Z izpodbijano vmesno sodbo je sodišče ugotovilo, da je tožena stranka v celoti odgovorna tožeči stranki za škodo nastalo v škodnem dogodku dne 26. 2. 1994. Proti takšni sodbi se je pritožila tožena stranka zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Sodišče je zmotno povzelo dokaze. Izvedenec lesne stroke je izpovedal, da je do nesreče prišlo, ker rolo ni bil dvignjen do vrha. Če je rolo dvignjen le do polovice, je velika verjetnost, da se bo ob najmanjšem tresljaju spustil do konca.

Mirujoča omara ni nevarna stvar, če pa naj bi bila nevarna stvar, jo je v tako stanje spravila tožnica, ko roloja ni odprla do konca. Do škodnega dogodka je prišlo izključno zaradi nepravilnega ravnanja tožnice, ki roloja ni zataknila na zatič, kakor bi morala. Rolo je lahko sprožila tožnica sama, ko se je dotaknila omare. Ob stavbi ni nobene ceste, ampak le dovoz do trgovine, zato ni dokazana vožnja težkih tovornjakov. Tožnica je sama odgovorna, ker je brskala po omari pri delno odprtem roloju.Predlaga zavrnitev zahtevka ali razveljavitev sodbe.

Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo predlaga potrditev sodbe.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo naslednje dejansko stanje: rolo omara ni bila okvarjena; če je bil rolo popolnoma odprt, se ni mogel samodejno zapreti; rolo se je samodejno zaprl, če je bil delno odprt; tožnica ni vedela za nevarnost nenadnega zaprtja roloja; tožnica pred nesrečo roloja ni odprla, ampak je bil že odprt po drugi osebi; rolo se je sprožil zaradi tresljajev tovornjakov; iz mnenja izvedenca izhaja, da omara nima zatiča za blokiranje roloja v določenem položaju, rolo se je tudi običajno le delno odpiral; rolo se po vedenju tožnice do nesreče še ni nikoli sam zaprl; tožnica ni bila obveščena in poučena o nevarnosti; vožnjo težkih tovornjakov je omenjal zaslišani tudi varnostni inženir Š..

Takšno dejansko stanje ni izpodbito niti s pritožbenimi navedbami.

Sodišče je pravilno ugotovilo, da je omara z rolojem zaradi specifičnih lastnosti in zaradi specifičnih razmer nevarna stvar (čl. 173 ZOR). Res je, da omare kot običajnega kosa pohištva ni mogoče šteti za nevarno stvar. Toda v konkretnem primeru je šlo za takšne specifičnosti, zaradi katerih se konkretna rolo omara šteje za nevarno stvar. Rolo na omari ni bil stabilen (razen v popolnoma odprtem položaju); rolo pa proti nestabilnosti ni imel nobene naprave (zatič ali drugačna blokada). Delno odprt rolo je torej predstavljal stalno nevarnost za vsakogar, ki je imel opravek z omaro. Rolo se je sprožil nenadoma in tudi samo zaradi zunanjih tresljajev. Padajoči rolo je nepričakovano ogrožal predvsem roke tistega, ki je imel opravka v omari. Rolo je predstavljal nevarnost tudi ob povsem normalnem rokovanju z omaro. Nevarnost ni bila vidna, zato od uporabnikov ni bilo mogoče zahtevati povečane previdnosti.

Sodišče je pravilno ugotovilo, da tožnica ni v ničemer prispevala k nastali škodi, saj ji ni mogoče očitati krivdnih storitev ali opustitev. Omara je bila po mnenju izvedenca brezhibna, če je bil rolo odprt do konca. Tožnica ni vedela za nevarnost delno odprtega roloja. Tožnica ni imela možnosti rolo blokirati, roloja pa tudi ni odprla. Sodišče je ugotovilo, da so rolo lahko sprožili tresljaji mimoidočih tovornjakov; ni pa bilo dokazano, da je tožnica ob brskanju po omari sprožila rolo. Ni bilo predloženih dokazov glede ugotovitve, da v bližini zgradbe vozijo tovornjaki, vsaj za oskrbo trgovine.

Sodišče je torej pravilno ugotovilo, da tožnica ni v ničemer kriva za škodo (čl. 177 ZOR).

Glede na zavrnitev pritožbe tožena stranka sama trpi pritožbene stroške; stroški za odgovor na pritožbo pa niso potrebni pravdni stroški, saj tožeča stranka z odgovorom ni pripomogla k boljši razjasnitvi zadeve.