Jedro

Odločba tožene stranke o začasni rezervaciji bloka številk v območju z nacionalno smerno kodo (0) 30 po svoji vsebini določa le rezervacijo številskega območja (0) 30, ne pa tudi dodelitve dvomestne kode posebnih omrežij ali negeografskih storitev, kot posamezne številke, za katere dodelitev se plačuje pristojbina, kot to izhaja iz drugega odstavka 6. člena Pravilnika o pogojih za izdajo odločbe o dodelitvi številk. Poleg tega je odločba izdana za določen čas treh let, ne pa za nedoločen čas, kot je za dodelitev številk predvideno v 1. odst. 98. člena ZTel-1. Obveznost plačila pristojbine, ki je določena v 104. členu ZTel-1, je javnopravne narave in zanjo velja, da se tolmači restriktivno, torej tako, da je njen nastanek vezan na primere, ki so v zakonu izrecno določeni, to pa je dodelitev številk z odločbo, izdano za nedoločen čas.

Izrek

Tožbi se ugodi. Sklep Agencije za telekomunikacije in radiodifuzijo RS, št. … z dne 7. 6. 2002 se odpravi.

Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Tožeča stranka izpodbija sklep tožene stranke, št. … z dne 7. 6. 2002, s katerim je bilo tožeči stranki naloženo plačilo pristojbine za leto 2002 v znesku 1.106.666,67 SIT. Tožeča stranka uveljavlja tožbene razloge zmotne uporabe materialnega prava in nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja. Navaja, da ji je dne 25. 9. 2001 tožena stranka izdala odločbo, št. …, o začasni rezervaciji bloka številk v negeografskem območju oštevilčenja za opravljanje storitev mobilne telefonije GSM za obdobje 3 let. V skladu z določilom prvega odstavka 104. člena Zakona o telekomunikacijah (ZTel-1, Uradni list RS, št. 30/01) imetnik odločbe o dodelitvi številk za dodeljene številke oziroma številske bloke plačuje letno pristojbino, katere višina je odvisna od količine, dolžine in vrste številk. Tožeča stranka navaja, da ji je tožena stranka z izpodbijanim sklepom neutemeljeno naložila plačilo pristojbine za eno dvomestno kodo posebnih omrežij ali negeografskih storitev v višini 1.106.666,67 SIT. Kot izhaja iz odločbe o začasni rezervaciji bloka številk, se je tožeči stranki za čas treh let začasno rezerviralo območje z nacionalno smerno kodo (0) 30 s šestmestnimi naročniškimi številkami, ki se lahko aktivirajo ob izkazanem pomanjkanju številk, potrebnih za opravljanje storitev mobilne telefonije v številskem prostoru (0) 40. Tožeča stranka poudarja, da ji ni bila izdana odločba, s katero bi ji bila, kot zmotno ugotavlja tožena stranka, dodeljena ena dvomestna koda posebnih omrežij ali negeografskih storitev (slednjo izda tožena stranka za nedoločen čas), ampak ji je bil zgolj rezerviran blok številk oz. številsko območje s kodo (0) 30 za obdobje 3 let. Tožeča stranka meni, da tožena stranka ni imela nobenega pravnega temelja, po katerem bi ji lahko naložila plačilo pristojbine, saj te obveznosti za primer rezervacije številskega prostora ne nalaga noben veljaven predpis. Tožeča stranka sodišču predlaga, da izpodbijani sklep odpravi.

V odgovoru na tožbo tožena stranka navaja, da je bistven za presojo, ali je tožba utemeljena, odgovor na vprašanje, ali je odločba o rezervaciji po svoji vsebini odločba o dodelitvi številk in ali rezervacija številk pomeni tudi dodelitev številk. Tožena stranka meni, da je glede na splošna pravna pravila in sodno prakso potrebno odločbo presojati po vsebini, in ne samo po formalnem naslovu. Navaja, da 96. člen ZTel-1 določa, da je potrebno za uporabo številk pridobiti odločbo o dodelitvi številk. Iz tega člena izhaja, da je učinek odločbe o dodelitvi številk ta, da lahko operater uporablja dodeljene številke. Odločba o rezervaciji dovoljuje tožeči stranki uporabo dodeljenih (rezerviranih) številk, uporaba pa je vezana na odložni pogoj, tj. izkazano pomanjkanje številk v številskem prostoru 040. Tak odložni pogoj lahko tožena stranka v skladu z dolžnostjo skrbeti za racionalno izrabo nacionalnega številskega prostora določi v katerikoli odločbi o dodelitvi številk na podlagi 94. člena ZTel-1. Čim tožeča stranka izkaže pomanjkanje številk, lahko prav na podlagi te odločbe takoj začne uporabljati dodeljene (rezervirane) številke. Odločba o rezervaciji ima torej enak učinek, kot je določen v 96. členu ZTel-1 za odločbo o dodelitvi številk. Tožeča stranka na podlagi odločbe o rezervaciji lahko uporablja (ob izpolnitvi odložnega pogoja) dodeljene (rezervirane) številke. Ker, glede na določbo 96. člena ZTel-1, lahko številke uporablja le, če pridobi odločbo o dodelitvi številk (condition sine qua non), ki je po ZTel-1 edina taka odločba, je odločba o rezervaciji enaka odločbi o dodelitvi številk. Imetnik odločbe o dodelitvi številk pa je po določilu 104. člena ZTel-1 dolžan plačevati letno pristojbino. Nadalje tožena stranka navaja, da večina odločb o dodelitvi številk vsebuje pravico uporabe kar velikih blokov številk. Operater jih v času svojega poslovanja naprej dodeljuje svojim naročnikom. Nekatere številke odda, nekaterih pa ne odda. Te številke niso v uporabi in so samo rezervirane, vendar je operater dolžan plačevati pristojbino za vse številke, ne glede na dejansko zasedenost. Tožena stranka mora operaterju zagotoviti, da v času veljavnosti odločbe nihče drug ne uporablja dodeljenega številskega prostora, ne glede na to, ali je ta dejansko uporabljen ali samo rezerviran. Pristojbina je dajatev, ki toženi stranki omogoča, da pokriva stroške, ki jih ima pri opravljanju svojih, z zakonom določenih dolžnosti. Zakonodajalec s predpisi določa pristojbine za dodeljeni številski prostor ne glede na to, ali je ta dejansko oddan ali pa samo rezerviran. Vsak številski prostor je z rezervacijo operaterju tudi že dodeljen. Glede na navedeno tožena stranka meni, da naslov odločba o rezervaciji tudi formalno ne odstopa od naslova odločba o dodelitvi. Tožena stranka še poudarja, da je bila odločba o rezervaciji izdana za obdobje treh let, da je ta odločba pravnomočna, zato zavezuje tudi toženo stranko, saj je za obdobje iz izreka odločbe dolžna varovati izključne pravice tožeče stranke do dodeljenih (rezerviranih) številk. Pristojbina se plačuje za vsako leto, v katerem je odločba veljavna. V letu 2002 je odločba o rezervaciji nedvomno veljavna in zaradi tega je bil izdan izpodbijani sklep o plačilu pristojbine. Po navedenem tožena stranka sodišču predlaga, da tožbeni zahtevek zavrne, ohrani izpodbijani sklep v veljavi in tožniku naloži plačilo stroškov postopka.

Državno pravobranilstvo Republike Slovenije kot zastopnik javnega interesa je z dopisom št. … z dne 8. 10. 2002 prijavil udeležbo v tem upravnem sporu.

Tožba je utemeljena.

ZTel-1 ureja postopek in pogoje v zvezi z dodelitvijo številk operaterju v XI. poglavju, ki nosi naslov Oštevilčenje, in v 96. členu določa, da je treba za uporabo številk pridobiti odločbo o dodelitvi številk. Odločbo o dodelitvi lahko pridobi operater ali druga pravna oziroma fizična oseba, ki lahko dokaže, da jo nujno potrebuje zaradi uresničevanja javnega interesa za opravljanje svoje dejavnosti, če je tako predvideno z načrtom oštevilčenja (97. člen). Odločbo o dodelitvi izda agencija (tožena stranka) za nedoločen čas (prvi odstavek 98. člena). Podrobnejše določbe v zvezi z izdajo odločbe o dodelitvi številk vsebuje Pravilnik o pogojih za izdajo odločbe o dodelitvi številk (Uradni list RS, št. 60/2001, v nadaljevanju: Pravilnik), ki v 5. členu določa, da lahko odločbo o dodelitvi številk pridobi operater, ki v vlogi izkaže utemeljeno potrebo po številkah. Po drugem odstavku 6. člena Pravilnika se vlagateljem dodeljujejo številke na podlagi izkazanih potreb v skladu s projektom iz drugega odstavka 5. člena in glede na obseg porabljenih že dodeljenih številk. Številke se dodeljujejo posamično ali v blokih različnih kapacitet v skladu z načrtom oštevilčenja. Dvomestna koda posebnih omrežij ali negeografskih storitev je na podlagi določbe 19. člena Pravilnika o načinu izračuna določenih pristojbin na področju telekomunikacij (Uradni list RS, št. 35/02) ena izmed vrst številk, za katere se plačuje pristojbina.

Med strankama tega postopka ni sporno, da je tožena stranka na zahtevo tožeče stranke dne 25. 9. 2001 izdala odločbo, št. …, o začasni rezervaciji bloka številk v negeografskem območju oštevilčenja za opravljanje storitev mobilne telefonije GSM, s katero je bilo: 1. za mobilno omrežje GSM, ki ga upravlja tožeča stranka, v negeografskem območju oštevilčenja za čas treh let rezervirano območje z nacionalno smerno kodo (0) 30 (s šestmestnimi naročniškimi številkami (SN)) in 2. določeno, da se številke iz rezerviranega območja lahko aktivirajo ob izkazanem pomanjkanju številk, potrebnih za opravljanje storitev mobilne telefonije GSM, v številskem prostoru (0) 40, dodeljenem tožeči stranki dne 26. 10. 1999, z odločbo št. ….

Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je bilo zavezancu (tožeči stranki) kot imetniku odločbe o dodelitvi številk, št. … z dne 25. 9. 2001, naloženo plačilo pristojbine v znesku 1.106.666,67 SIT za leto 2002. V sklepu se tožena stranka v zvezi z določitvijo pristojbine sklicuje na 104. člen ZTel-1, ki določa, da operater, ki je imetnik odločbe o dodelitvi številk, za dodeljene številke oziroma številske bloke plačuje letno pristojbino. Višina pristojbine je odvisna od količine, dolžine in vrste številk. V zvezi s tem je med strankama sporno, ali omenjena odločba o začasni rezervaciji bloka številk v območju z nacionalno smerno kodo (0) 30, št. … z dne 25. 9. 2001, lahko predstavlja temelj za naložitev plačila pristojbine. Tožeča stranka namreč te odločbe ne šteje za odločbo o dodelitvi številk iz 96. člena ZTel-1, zato tudi meni, da z njeno izdajo zanjo ni nastala obveznost plačila pristojbine. Tožena stranka se temu upira z argumentom, da odločba vsebinsko ustreza odločbi o dodelitvi številk oziroma da ima za tožečo stranko dejansko isti učinek, vendar sodišče meni, da je takšno stališče tožene stranke materialnopravno zgrešeno. Odločba tožene stranke o začasni rezervaciji bloka številk v območju z nacionalno smerno kodo (0) 30 po svoji vsebini določa le rezervacijo številskega območja (0) 30, ne pa tudi dodelitve dvomestne kode posebnih omrežij ali negeografskih storitev, kot posamezne številke, za katere dodelitev se plačuje pristojbina, kot to izhaja iz drugega odstavka 6. člena Pravilnika. Poleg tega je odločba izdana za določen čas treh let, ne pa za nedoločen čas, kot je za dodelitev številk predvideno v 1. odst. 98. člena ZTel-1. Obveznost plačila pristojbine, ki je določena v 104. členu ZTel-1, je javnopravne narave in zanjo velja, da se tolmači restriktivno, torej tako, da je njen nastanek vezan na primere, ki so v zakonu izrecno določeni, to pa je dodelitev številk z odločbo, izdano za nedoločen čas. V obravnavani zadevi dodelitev številke ni bila izvedena, zato sodišče ugotavlja, da je sklep tožene stranke o plačilu pristojbine nezakonit. Ker je tožena stranka nepravilno uporabila materialno pravo, je sodišče izpodbijani sklep na podlagi 4. točke prvega odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00) odpravilo. Ob tem ni bilo potrebno vrniti zadeve toženi stranki v ponovno odločanje, ker je bil odpravljen dokončen upravni akt, ki ga je tožena stranka izdala na prvi stopnji, zoper katerega ni bilo pritožbe, pač pa je bil neposredno sprožen upravni spor, sodišče pa meni, da tožena stranka nima materialnopravne podlage za ponovno odločanje v sporni upravni zadevi.

Kadar sodišče odloča le o zakonitosti izpodbijanega upravnega akta, v skladu s tretjim odstavkom 23. člena Zakona o upravnih sporih (Uradni list RS, št. 50/97, 70/00, v nadaljevanju ZUS) vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.