Jedro

ZPP ne določa, da bi bilo pomanjkanje postulacijske sposobnosti mogoče odpraviti, kakor to določa glede nekaterih drugih istovrstnih procesnih predpostavk, na primer sposobnosti biti stranka in procesne sposobnosti. Dopolnitev revizije, ki jo je revidentka vložila po odvetnici, zato ni mogoče šteti za odpravo pomanjkljivosti, do katere je prišlo zaradi vložitve revizije neposredno po stranki, ki nima opravljenega pravniškega državnega izpita. Zato je dopolnitev revizije po odvetniku pravočasna le, če je vložena v 30. dneh od vročitve prepisa sodbe, ne pa tudi, če je vložena v roku, ki ga je sodišče dalo stranki za predložitev dokazila o opravljenem pravniškem državnem izpitu.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožnica 24.9.2007 sama vložila revizijo. Ker v njej ni navedla, da bi imela opravljen pravniški državni izpit, jo je sodišče s sklepom z dne 11.10.2007 pozvalo, da predloži dokazilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu. Revidentka v postavljenem roku 15 dni zahtevanega dokazila ni predložila, je pa v tem roku oziroma 30. 10. 2007 vložila dopolnitev revizije po odvetnici.

Revizija, ki jo je revidentka vložila sama, ni dovoljena.

Revizija je izredno pravno sredstvo, za katero Zakon o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06 in št. 26/07 – sklep US) in Zakon o pravdnem postopku (ZPP-UPB3, Uradni list RS, št. 73/07), ki se na podlagi 22. člena ZUS-1 uporablja primerno za vprašanja postopka, ki niso urejena v ZUS-1, predpisujeta pogoje, kdaj, kako ter kdo sme to izredno pravno sredstvo vložiti. V drugem odstavku 22. člena ZUS-1 je določeno, da se v postopku v upravnem sporu sicer ne uporablja določba tretjega odstavka 86. člena ZPP, da pa v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja dejanja samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. V četrtem odstavku 86. člena ZPP pa je določeno, da sme tista pravdna stranka, ki ima sama (ali njen zakoniti zastopnik) opravljen pravniški državni izpit, tudi sama vložiti revizijo. Po tretjem odstavku 83. člena ZUS-1 revizija med drugim ni dovoljena, če jo vloži nekdo, ki nima te pravice. Revidentka je v obravnavani zadevi revizijo vložila sama, pri tem pa ni izkazala in tudi ni navajala, da ima opravljen pravniški državni izpit. Dokazila o opravljenem pravniškem državnem izpitu ni predložila niti na podlagi poziva sodišča, zato revizija, ki jo je vložila revidentka sama, ni dovoljena.

Dopolnitev revizije, ki jo je revidentka vložila po odvetnici, je prepozna.

Po prvem odstavku 83. člena ZUS-1 lahko stranke zoper sodbo, izdano na prvi stopnji, vložijo revizijo v 30 dneh od vročitve prepisa sodbe. Šteje se, da je revizija vložena pravočasno, če je izročena sodišču, preden se rok izteče, če pa je poslana priporočeno po pošti, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču (prvi in drugi odstavek 112. člena ZPP v povezavi z drugim odstavkom 22. člena ZUS-1). Izpodbijano sodbo je, kot je razvidno iz vročilnice v spisu, tožnica prejela 24.8.2007. Revizijski rok je pričel teči (drugi odstavek 111. člena ZPP) prvi naslednji dan po vročitvi sodbe revidentki, torej 25. 8. 2007, in je potekel v ponedeljek, 24.9.2007. Revidentka je vložila dopolnitev revizije po odvetnici, kot je to razvidno iz poštnega žiga na kuverti, s priporočeno poštno pošiljko 30.10.2007, torej po izteku revizijskega roka, zato je ta dopolnitev revizije vložena prepozno.

Revizijsko sodišče pri tem dodaja, da ZPP ne določa, da bi bilo pomanjkanje postulacijske sposobnosti mogoče odpraviti, kakor to določa glede nekaterih drugih procesnih predpostavk (na primer sposobnosti biti stranka in procesne sposobnosti). Dopolnitve revizije, ki jo je revidentka vložila po odvetnici, zato ni mogoče šteti za odpravo pomanjkljivosti, do katere je prišlo zaradi vložitve revizije neposredno po stranki, ki nima opravljenega pravniškega državnega izpita. Zato je dopolnitev revizije po odvetniku pravočasna le, če je vložena v 30-dneh od vročitve prepisa sodbe, ne pa tudi, če je vložena v roku, ki ga je sodišče dalo stranki za predložitev dokazila o opravljenem pravniškem državnem izpitu.

Glede na navedeno je revizijsko sodišče revizijo na podlagi 89. člena ZUS-1 zavrglo.