Jedro

Vložitve revizije pri nepristojnem sodišču (Vrhovnem sodišču) ni mogoče pripisati očitni pomoti vložnika. Naslovitev (nepristojnega) Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, pri katerem je bila revizija po odvetniku vložena, je sestavni del uvoda revizije. Takšne napake ni mogoče opredeliti za očitno pomoto.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev ničnosti pogodbe 30/93 z dne 27. 7. 1993 med družbo E. d. o. o. ter R. M. in V. M.; posojilne pogodbe z dne 19. 7. 1993 med N. I. in M. M.; aneksa k posojilni pogodbi z dne 20. 2. 1994 med M. M., N. I., R. M. in V. M. in sporazuma, sklenjenega pred Temeljnim sodiščem v Kopru, Enota v Piranu, z dne 27. 7. 1993 med R. M., V. M., N. I. in M. M. 2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Navedbe revidenta

3. Zoper to sodbo v zvezi s prvostopenjsko sodbo je tožnica vložila revizijo iz vseh revizijskih razlogov s predlogom, naj ji Vrhovno sodišče Republike Slovenije ugodi in sodbi sodišč prve in druge stopnje spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi. Navaja, da ima izpodbijana sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se je ne da preizkusiti, razlogi o odločilnih dejstvih pa so nejasni in v nasprotju med seboj. Sodišče ni obrazložilo, zakaj je štelo, da ne držijo pritožbene navedbe tožnice o nesorazmernosti dajatev pri sklepanju pogodbe. Nejasni so tudi razlogi v zvezi s subjektivnim elementom oderuštva. Glede vprašanja nesorazmernosti vzajemnih dajatev v fazi sklenitve pogodbe je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo. V spornem primeru je bila nesorazmernost vzajemnih dajatev očitna, saj je tožnica nosila ves riziko posla. Iz dejstva, da je šlo pri pogodbi o medsebojnem sodelovanju za simulirani pravni posel, sledi, da ni bilo sorazmerja med vzajemnimi dajatvami, kar pomeni, da je bila pogodba oderuška že v sklenitveni fazi.

4. Tožena stranka na revizijo ni odgovorila.

5. Revizija je prepozna.

6. Zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji lahko stranke vložijo dovoljeno revizijo v tridesetih dneh od vročitve prepisa sodbe (prvi odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju ZPP). Revizija se vloži pri sodišču, ki je izreklo sodbo prve stopnje (prvi odstavek 373. člena ZPP.

7. Vrhovno sodišče je v obravnavani zadevi ugotovilo naslednje procesno dejansko stanje: Sodba sodišča druge stopnje je bila tožničini odvetnici M. M. vročena 12. 2. 2010. Ta je 12. 3. 2010 priporočeno po pošti vložila revizijo, naslovljeno na Vrhovno sodišče Republike Slovenije, ki je revizijo prejelo 15. 3. 2010. Istega dne jo je poslalo sodišču, ki je izreklo sodbo na prvi stopnji, to je Okrožnemu sodišču v Kopru, ki je revizijo prejelo 16. 3. 2010. 8. Ker se je tridesetdnevni rok za revizijo iztekel 14. 3. 2010, je revizija prepozna. Vrhovno sodišče jo je zato zavrglo (377. člen ZPP).

9. Dodati je še treba, da v konkretnem primeru vložitve revizije pri nepristojnem sodišču (Vrhovnem sodišču) ni mogoče pripisati očitni pomoti vložnika (primerjaj osmi odstavek 112. člena ZPP). Naslovitev (nepristojnega) Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, pri katerem je bila revizija po odvetniku vložena, je sestavni del uvoda revizije. Takšne napake ni mogoče opredeliti za očitno pomoto; te po sodni praksi ni, kadar je vloga vložena pri nepristojnem sodišču in je nanj tudi naslovljena.(1) .

Op. št. (1): Primerjaj odločbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 595/2006 z dne 17. 12. 2008, II Ips 318/2009 z dne 11. 6. 2009, II DoR 127/2010 z dne 2. 6. 2010, II DoR 110/2010 z dne 23. 6. 2010 in številne druge.