Jedro

V primeru, ko je do napačne označbe identifikacijskega znaka nepremičnine prišlo zgolj iz malomarnosti sestavljalca listine, ni mogoče uporabiti stališča sodne prakse, da je potrebno zakonsko določilo prvega odstavka 31. člena ZZK-1 razlagati vsebinsko in ne zgolj z dobesedno razlago in da mora zemljiškoknjižno sodišče preizkusiti, ali je nepremičnina, ki je v listini, ki je podlaga za vpis, označena s starim podatkom oz. identifikacijskim znakom, tista, na katero se nanaša predlagani vpis in je v zemljiški knjigi po poočitbi označena z novim identifikacijskim znakom, in ne predlaganega vpisa zavrniti takoj, ko ni popolne identitete med oznako v listini, ki je podlaga za vpis in oznako v zemljiški knjigi.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se ugovor zavrne.

II. Dovoli se izbris vpisov, ki so bili opravljeni na podlagi izpodbijanega sklepa zemljiškoknjižne sodnice.

III. Dovoli se izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

Predlagatelj sam nosi svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je zemljiškoknjižna sodnica ugodila ugovoru predlagatelja zoper sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani Dn. št. 7515/2009 z dne 24.3.2009, sklep razveljavila v delu, ki se nanaša na vknjižbo lastninske pravice pri dveh garažah stoječih na parcelah št. 2359 in št. 2364 k.o. T. in pri teh nepremičninah vknjižila lastninsko pravico v korist in na ime predlagatelja, do celote. Dovolila je izbris zaznambe zavrnitve vpisa in vpis zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

2. Zoper sklep je udeleženec, zemljiškoknjižni lastnik spornih nepremičnin, M.,d.o.o., vložil pravočasno pritožbo iz vseh razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) in drugim odstavkom 120. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) in predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ugovor predlagatelja zavrne oz. izpodbijani sklep razveljavi. Navaja, da je bil sklep zemljiškoknjižne referentke o zavrnitvi predlaganega vpisa pravilen, saj se stanje v zemljiški knjigi glede identifikacije nepremičnine, na katero se je predlog nanašal, ni ujemalo s predlogom in priloženimi listinami. Načelo ekonomičnosti ne more imeti prednosti pred načelom formalnosti zemljiškoknjižnega postopka. Ker pogoji za dovolitev vpisa niso izpolnjeni, je potrebno izpodbijani sklep spremeniti tako, da se ugovor zavrne.

3. Predlagatelj je na pritožbo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. S sklepom z dne 24.3.2009 je zemljiškoknjižna referentka zavrnila predlog za vknjižbo lastninske pravice pri nepremičninah parcelah št. 2359 in št. 2364 k.o. T., na podlagi pogodbe o zamenjavi kletnih prostorov in podstrešja in ureditvi solastniških odnosov v poslovno-stanovanjski hiši M. v L., z dne 15.4.1997, ker v listini nepremičnina ni označena z identifikacijskim znakom, s katerim je, po stanju na dan odločanja, vpisana v zemljiško knjigo. Parceli št. 2359 in št. 2364 k.o. T. v listini nista navedeni. Izpostavila je določbo prvega odstavka 31. člena ZZK-1, da mora biti v listini, ki je podlaga za glavni vpis, nepremičnina označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi.

6. Ugovoru predlagatelja zoper navedeni zemljiškoknjižni sklep, je zemljiškoknjižna sodnica z izpodbijanim sklepom ugodila. Z vpogledom v odločbo Geodetske uprave RS se je prepričala, da sta parceli št. 2359 in št. 2364 prejšnji parceli št. 106/42 in št. 106/35 (kot sta označeni v listini, ki je podlaga za vpis), zato je, upoštevaje načelo ekonomičnosti, ugovoru ugodila in vknjižbo lastninske pravice dovolila.

7. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da se je v novejši sodni praksi uveljavilo stališče, da je potrebno zakonsko določilo prvega odstavka 31. člena ZZK-1 razlagati vsebinsko in ne zgolj z dobesedno razlago in da mora zemljiškoknjižno sodišče preizkusiti, ali je nepremičnina, ki je v listini, ki je podlaga za vpis, označena s starim podatkom oz. identifikacijskim znakom, tista, na katero se nanaša predlagani vpis in je v zemljiški knjigi po poočitbi označena z novim identifikacijskim znakom, in ne predlaganega vpisa zavrniti takoj, ko ni popolne identitete med oznako v listini, ki je podlaga za vpis in oznako v zemljiški knjigi (npr. odločbe VSL I Cp 1421/2009, II Cp 1836/2009, II Cp 1899/2009, I Cp 3340/2009, II Cp 2076/2010, I Cp 2996/2010, II Cp 589/2011). Pritožbeno sodišče meni, da takšne sodne prakse v konkretnem primeru ni mogoče uporabiti. Prav vse odločbe se namreč nanašajo na stanje, ko je bila v listini, ki je bila podlaga za vpis, nepremičnina označena s podatki veljavnimi v času izdaje listine in je bila v zemljiški knjigi sprememba identifikacijskega znaka nepremičnine poočitena šele po izdaji listine ali odločbe. V konkretnem primeru pa temu ni tako. Iz priloženih listin, kakor tudi iz navedb samega predlagatelja v ugovoru in odgovoru na pritožbo, je razvidno, da je bila listina z dne 15.4.1997, ki je v konkretnem primeru podlaga za (glavni) vpis, sestavljena že po spremembi identifikacijskega znaka spornih nepremičnin, v skladu z odločbo Geodetske uprave RS št. 453/17-602/95 z dne 13.1.1996. V listini sta tako nepremičnini označeni s parcelnima številkama 106/42 in 106/35, namesto pravilno s parcelnima številkama 2359 in 2364. V takšnem primeru, ko je do napačne označbe identifikacijskega znaka nepremičnine prišlo zgolj iz malomarnosti sestavljalca listine, kot to predlagatelj sam priznava, pa po mnenju pritožbenega sodišča citirane sodne prakse ni mogoče uporabiti. Načelo ekonomičnosti ne more prevladati nad načelom formalnosti zemljiškoknjižnega postopka oz. načelom legalitete (124. člen ZZK-1).

8. Glede na povedano je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je ugovor predlagatelja (zoper sklep zemljiškoknjižne referentke, s katerim je ta zemljiškoknjižni predlog zavrnila) zavrnilo. Hkrati je odredilo izbris vpisov, ki so bili opravljeni na podlagi izpodbijanega sklepa zemljiškoknjižne sodnice in izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa. Vse odločitve temeljijo na določbi 3. točke tretjega odstavka 161. člena ZZK-1).

9. Predlagatelj sam nosi stroške odgovora na pritožbo (prvi odstavek 35. člena ZNP v zvezi z drugim odstavkom 120. člena ZZK-1).