Jedro

Odločitev, ki temelji na določbah Zakona o gostinstvu ter na ustreznih podzakonskih aktih, ki urejajo podaljšani obratovalni čas, je zakonita.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je Upravno sodišče Republike Slovenije v Ljubljani kot sodišče prve stopnje na podlagi določbe 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS), zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo tožene stranke z dne 2001. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo zoper odločbo Občine ... z dne 7.2.2001. Občina je kot prvostopni organ v 1. točki izreka delno zavrnila prijavo razporeda obratovalnega časa gostinskega obrata - A., in sicer v delu, ki se nanaša na obratovanje gostinskega obrata ob petkih in sobotah od 23. do 24. ure. V 2. točki izreka pa je glede izpodbijanega dela določila, da lahko gostinski obrat obratuje ob petkih in sobotah od 8. do 23. ure. Zavrnilni del odločbe je tožena stranka obrazložila s tem, da se gostinski obrat nahaja v stanovanjskem objektu, stanovalci pa so se pritoževali nad hrupom.

V razlogih izpodbijane sodbe se sodišče prve stopnje sklicuje na 2. odstavek 12. člena Zakona o gostinstvu, Pravilnik o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost ter na Pravilnik Občine ... z dne 20.12.1999. Ugotavlja, da je odločitev tožene stranke pravilna in zakonita. Izdaja soglasja za podaljšani obratovalni čas je bila pravilno zavrnjena že zato, ker se gostinski obrat nahaja v stanovanjskem objektu.

Tožeča stranka v pritožbi navaja, da gre za edini gostinski lokal, ki je bil na novo zgrajen v .... v zadnjih osmih letih. Pravilnik občine dopušča preveč manevrskega prostora uslužbencem Občine ... Tožbe stanovalcev glede hrupa so bile neutemeljene. Nobena se ni nanašala na podaljšani obratovalni čas. Ta lokal je odločilnega pomena za poslovanje tožeče stranke. Smiselno predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe.

Tožena stranka v odgovoru na pritožbo predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi sodbo sodišča prve stopnje.

Pritožba ni utemeljena.

Kot to pravilno povzema v izpodbijani sodbi sodišče prve stopnje, lahko organ - ne glede na določbo 2. odstavka 12. člena Zakona o gostinstvu (Uradni list RS, št. 1/95, 40/99 in 36/00), po kateri gostinec v skladu z merili po Pravilniku o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih objektov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost (Uradni list RS, št. 78/99 in 107/00), sam določi svoj obratovalni čas in ga prijavi za gostinstvo pristojnemu organu lokalne skupnosti, - na podlagi 3. odstavka istega člena navedenega zakona v skladu z navedenim pravilnikom in glede na potrebe gostov ter glede na značilnosti in potrebe kraja, za posamezen gostinski obrat določi drugačen poslovni čas kot ga prijavi gostinec.

Pravilnik loči redni obratovalni čas in podaljšani obratovalni čas, to je čas, ko gostinski obrat deluje izven rednega časa. Posebej oziroma drugače kot za ostale gostinske obrate določa obratovalni čas gostinskih obratov, ki se nahajajo v stanovanjskih objektih ali objektih v stanovanjskim naseljih. Zanje določa redni obratovalni čas med 6. in 22. uro. Obratovanje izven tega delovnega časa se šteje za podaljšani obratovalni čas. Za podaljšani obratovalni čas mora gostinec dobiti pisno soglasje pristojnega organa lokalne skupnosti, ki o tem odloča na podlagi svojih sprejetih meril in pogojev za podaljšani obratovalni čas, pri čemer mora upoštevati potrebe gostov in značilnosti območja, kjer se gostinski obrat nahaja (4. člen Pravilnika).

Na podlagi pooblastila iz 4. člena Pravilnika je Občina ... sprejela Občinski pravilnik o uporabi meril in pogojev za izdajo soglasja pristojnega organa občinske uprave za obratovanje gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost v podaljšanem obratovalnem času. V 3. členu Pravilnika so določeni pogoji in merila za izdajo soglasja za podaljšani obratovalni čas. V 4. členu Pravilnika pa so določeni pogoji, pod katerimi lahko pristojni organ izdajo soglasja odkloni in sicer, če se gostinski obrat nahaja v stanovanjskem objektu, zaradi ponavljajočih se pritožb z delovanjem gostinskega obrata, ter zaradi prekomernega hrupa v gostinskih obratih in ob odhodu gostov iz gostinskih obratov.

V konkretni zadevi je bilo ugotovljeno, da se gostinski obrat nahaja v objektu, kjer so tudi stanovanja (stavba ...). Takšno dejansko stanje pa tudi po presoji pritožbenega sodišča zadošča za odklonitev soglasja za predlagani podaljšan čas, saj navedeni 4. člen Občinskega pravilnika izpolnitev tam navedenih odklonilnih razlogov, med katerimi je tudi nahajanje gostinskega obrata v stanovanjskem objektu, določa alternativno in ne kumulativno.

Ni se mogoče strinjati s pritožbo, ki trdi, da gre za preohlapno ureditev. Podaljšani obratovalni čas je izjema, ta izjema pa ne more biti v škodo stanovalcev. Pri tem niti ni pomembno ali so bile pritožbe utemeljene ali ne. To pa tudi pomeni, da pritožbeni ugovori, ki niti ne izpodbijajo ugotovitve, da gre za gostinski obrat v stanovanjskem objektu (ta ugotovitev pa je skladna s podatki spisa), ne morejo vplivati na drugačno odločitev pritožbenega sodišča. Dejansko stanje je bilo zato pravilno ugotovljeno in materialno pravo pravilno uporabljeno.

Glede na navedeno je Vrhovno sodišče Republike Slovenije kot pritožbeno sodišče na podlagi določbe 73. člena ZUS pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.