Jedro

Med večje število delavcev iz 96. člena ZDR se lahko uvrščajo le tisti delavci, ki jim bo pogodba o zaposlitvi tudi odpovedana iz poslovnega razloga. Delavci, ki jim pred sprejemom programa razreševanja presežnih delavcev preneha delovno razmerje na drugih podlagah, ne morejo sodelovati v krogu izbire presežnih delavcev, niti ne morejo biti sicer neposredno vključeni v ta program.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodbi sodišča druge in prve stopnje se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožničinemu tožbenemu zahtevku, ugotovilo nezakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki jo je tožena stranka podala tožnici dne 19. 8. 2008 ter toženi stranki naložilo, da tožnici za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja prizna pravice iz delovnega razmerja in jo pozove na delo. Ugotovilo je, da je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, ker tožena stranka ni sprejela programa razreševanja presežnih delavcev, čeprav je v roku treh mesecev iz poslovnih razlogov postalo nepotrebno delo več kot 20 delavk.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Soglašalo je, da je potrebno med delavke, katerih delo je postalo nepotrebno, šteti tudi večje število delavk, ki so se ob izgubi pogodbenih uslug čiščenja pri U. zaposlile pri novem prevzemniku čiščenja, in druge delavke, ki so ob tem podale odpoved pogodbe o zaposlitvi, oziroma so bile zaradi izgube delovišča v U. prezaposlene na druga delovišča. 3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje tožena stranka vlaga revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Vztraja, da je sodišče v nasprotju z določbami 7. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) zaključilo, da je pri toženi stranki iz poslovnega razloga prenehala potreba po večjem številu delavk. Do nekaterih pritožbenih navedb v zvezi s tem se pritožbeno sodišče niti ni opredelilo, kar pomeni bistveno kršitev v smislu določb 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Vsekakor pa je sodišče zmotno štelo, da je med delavke, po katerih delu je prenehala potreba iz poslovnega razloga, potrebno šteti tudi delavke, ki so se zaposlile pri prevzemniku del čiščenja v U., ki jim je bilo zaradi izgube teh pogodbenih del odrejeno delo na drugih deloviščih in ki jim je prenehalo delovno razmerje na podlagi lastne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

4. Revizija je utemeljena.

5. Že sodišče druge stopnje je pravilno ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni samovoljno ugotavljalo dejstev mimo določb 7. člena ZPP. Razlaga pravnega pomena podatka, da je zaradi prenehanja poslovne pogodbe o čiščenju prostorov U. na tem delovišču izgubilo delo preko 80 delavk, zaposlenih za nedoločen čas, ki ga je v postopku navajala tožena stranka, je predmet pravne presoje oziroma uporabe materialnega prava. Pritožbeno sodišče se je pri tem opredelilo do pritožbenih navedb, ki jih je glede na svoja materialnopravna naziranja štelo za pomembne. Tako tudi očitek bistvene kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni utemeljen.

6. Materialno pravo je bilo zmotno uporabljeno.

7. Revizija utemeljeno graja presojo sodišča, da se vse delavke, ki jim je pri toženi stranki prenehalo delovno razmerje v zvezi z izgubo del čiščenja v U., uvrščajo med delavke, katerih delo je postalo nepotrebno iz poslovnih razlogov, ne glede na podlago za prenehanje pogodbe o zaposlitvi oziroma delovnega razmerja posameznih delavk.

8. Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR) obravnava vprašanje večjega števila delavcev (96. člen) in vprašanje programa razreševanja presežnih delavcev s tem v zvezi (99. člen) pod podnaslovom „Odpoved večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov“. Že iz tega izhaja, da se med večje število delavcev iz 96. člena ZDR lahko uvrščajo le tisti delavci, ki jim bo pogodba o zaposlitvi tudi odpovedana iz poslovnega razloga. Prav tako so v seznam presežnih delavcev, ki je del programa njihovega razreševanja iz 99. člena ZDR, lahko uvrščeni le delavci, ki jim bodo iz tega razloga odpovedane pogodbe o zaposlitvi. Delavci, ki jim pred sprejemom programa razreševanja presežnih delavcev preneha delovno razmerje na drugih podlagah, ne morejo sodelovati v krogu izbire presežnih delavcev, niti ne morejo biti sicer neposredno vključeni v ta program.

9. Sodišče je ugotovilo, da se je največja skupina delavk tožene stranke, ki je delala na čiščenju v U., prezaposlila pri prevzemniku oziroma novem pogodbenem izvajalcu teh del, tako da je sama podala odpoved pogodbe o zaposlitvi pri toženi stranki. Glede na določbe 96. člena ZDR se ne morejo šteti med delavce, ki jim je pogodba o zaposlitvi odpovedana iz poslovnih razlogov, tisti delavci, ki so sami podali odpoved svojih pogodb o zaposlitvi oziroma ki jim pogodba o zaposlitvi preneha na drugi zakonski podlagi, pa tudi ne delavci, ki jim je ob ukinitvi delovišča zgolj odrejeno delo na drugem delovišču. 10. Ob trditvah tožene stranke, da so bile iz poslovnih razlogov odpovedane pogodbe o zaposlitvi le desetim delavkam, oziroma ne da bi sodišče ugotovilo, da je bila s strani tožene stranke podana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga v roku treh mesecev vsaj 20 delavkam oziroma večjemu številu delavk v smislu prvega odstavka 96. člena ZDR, je sodišče zmotno štelo, da je šlo pri toženi stranki za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga večjemu številu delavk, za kar bi morala tožena stranka sprejeti ustrezen program, in da je bila že zato, ker tega programa ni sprejela, odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici nezakonita.

11. Zaradi navedene zmotne presoje se sodišče do tožničinih tožbenih navedb glede razlogov za nezakonitost odpovedi v dosedanjem postopku niti ni opredelilo. Zato je sodišče na podlagi drugega odstavka 380. člena ZPP reviziji ugodilo, sodbi nižjih sodišč razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V ponovljenem postopku se bo moralo sodišče opredeliti tudi do drugih zatrjevanih razlogov za nezakonitost odpovedi toženkine pogodbe o zaposlitvi, potem ko bo v okviru navedb strank in na podlagi izvedbe potrebnih dokazov ugotovilo potrebna pravno pomembna dejstva.

12. Izrek o stroških temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.