Jedro

Pri odmeri odškodnine je treba upoštevati tudi subjektivno oceno tožnika, da ne trpi hudih duševnih bolečin.

Izrek

Pritožbi prvotožene stranke se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v tč. 1. izreka tako spremeni, da se v drugi vrstici znesek 4.527,62 EUR nadomesti z zneskom 3.573,69 EUR.

Pritožbama tožeče in prvotožene stranke se tako delno ugodi, da se sodba sodišča prve stopnje v tč. 2. izreka tako spremeni, da se znesek 9.521,10 EUR nadomesti z zneskom 11.726,91 EUR V ostalih delih se pritožbi obeh strank zavrneta in se potrdi sodba sodišča prve stopnje v nespremenjenih delih.

Vse tri stranke same trpijo vsaka svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prvotoženo stranko obsodilo na plačilo 4.527,62 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Drugotoženo stranko je sodišče obsodilo na plačilo 9.521,10 EUR.

Proti takšni sodbi sta se pritožili tožeča in tožena stranka.

Tožeča stranka za telesne bolečine in neugodnosti zahteva vso odškodnino in poudarja prestane in bodoče bolečine, ter neugodnosti. Izpostavlja strogo mirovanje 13 dni, pomoč pri higieni in hranjenju 21 dni in 25 dni. Poudarja 42-letno starost in bodoče bolečine še 33 let. Tudi za strah zahteva vso odškodnino in poudarja hud primarni strah, ko je tožnik gorel pri živem telesu in sekundarni strah 6 mesecev in 3 tedne. Za skaženost zahteva vso odškodnino in poudarja, da je tožnik izpovedal, da ga ljudje sprašujejo glede poškodbe. Izvedenec je potrdil, da so brazgotine trde in neravne. Brazgotina na sprednji strani stegna obstaja zaradi odvzete kože. Tožnik ne more nositi normalne obutve ampak copate. Tudi za duševne bolečine zahteva vso odškodnino in poudarja 30 % zmanjšanje življenjski aktivnosti. Onemogočena je normalna uporaba nog, ne more normalno stati, normalno obremenjevati noge, ne more nositi normalne obutve. Razporejen je v tretjo kategorijo invalidnosti in dela na drugem delovnem mestu. Opustil je šport in rekreacijo, lahko le še lovi ribe. Noga je občutljiva na sonce. Izvedenec je potrdil, da psihične bolečine zmanjšujejo spolno slo. Odškodnina je kot celota prenizka. Glede valorizacije tožeča stranka trdi, da tožena stranka ni predložila izračuna revalorizacije in sodišče ne bi smelo samo ugotavljati dejstev. Glede stroškov zahteva stroške za prošnje za razpis obravnave, ker je postopek trajal sedem let. Zahteva izgubo na zaslužku zaradi prisotnosti na obravnavah, ker je v prošnji za taksno oprostitev predložil potrdilo o neto plači. Tožena stranka v pritožbi uveljavlja prekoračitev zavarovalne vsote 4,000.000,00 SIT ali 16.691,70 EUR. Trdi, da bi prvotožena stranka morala plačati samo še 3.573,69 EUR. Glede premoženjske škode 42.071,00 EUR tožena stranka izpodbija zamudne obresti in trdi, da ni mogla priti v zamudo, preden ni bila pozvana z utemeljenim zahtevkom. Sodišče se sklicuje le na zapis izjave o škodi. Glede uspeha tožena stranka graja ugotovljen 74 % uspeh, saj sodišče ni upoštevalo posameznih faz pravdnega postopka, ko uspeh vseskozi ni bil enak. Sodišče tudi ne bi smelo priznati tožeči stranki celotno izvedenino.

Drugotožena stranka v odgovoru na pritožbo predlaga potrditev sodbe.

Pritožbi sta delno utemeljeni.

Za telesne bolečine in neugodnosti je bila dosojena pravična denarna odškodnina v znesku 2,500.000,00 SIT. Tožnik je trpel hude bolečine 24 dni, srednje 1 teden in lahke bolečine 1 leto in 3 mesece. Tudi v bodoče bo trpel lahke bolečine ob 42-letni starosti. Tožnik je prestal operacijo in je bil v bolnici 1 mesec. Strogo je moral ležati 13 dni, tuja pomoč pri hranjenju in higieni je trajala 46 dni. Težave s spanjem je imel 1 leto. Prestal je tudi vse neugodnosti v zvezi z zdravljenjem, vključno z jemanjem analgetikov. Odškodnina je bila odmerjena v skladu s čl. 200 in 203 Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR).

Za strah je bila dosojena prenizka odškodnina v znesku 300.000,00 SIT, zato je pritožbeno sodišče dosodilo še dodatnih 300.000,00 SIT ali 1.251,88 EUR. Tožnik je pretrpel hud primarni strah, ko je bežal s kraja eksplozije pred žarečo maso. Sekundarni strah je trpel ob in po operaciji in nato še zmeren strah 1 mesec. Zaskrbljen je bil vse do konca ocene invalidske komisije. Odškodnino je bilo treba zvišati in jo izenačiti z drugimi podobnimi primeri.

Za duševne bolečine zaradi skaženosti je bila dosojena pravična denarna odškodnina v znesku 200.000,00 SIT. Tožniku je ostala temnejša koža na poškodovanih delih, izvedenec pa je ocenil, da brazgotine ne vzbujajo gnusa. Tožnika videz ne moti, neprijetna so le vprašanja drugih ljudi glede razloga poškodba, npr. na morju. Glede na to, da tožnik subjektivno ni zatrjeval hujših duševnih bolečin, odškodnino ni bilo mogoče zvišati.

Za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti je bila dosojena pravična denarna odškodnina v znesku 3,500.000,00 SIT. Življenjske aktivnosti so zmanjšane za 30 %. Brazgotine na stopalu povzročajo težave pri hoji, zato mora nositi mehkejšo obutev, npr. športne copate. Sedaj opravlja lažje delo, saj ni več sposoben delati pri peči. Opustil je odbojko, nogomet, hojo po gozdu. Občutljivost kože na poškodovanih delih je zmanjšana. Ima znižano željo po spolni aktivnosti. Odškodnina je bila torej odmerjena v skladu z merili iz čl. 200 in 203 ZOR.

Sodišče je pravilno valoriziralo akontacijo, saj gre za pravilno uporabo materialnega prava. Tožena stranka ni bila dolžna predložiti izračuna, saj gre le za matematično operacijo, ki temelji na načelu enake vrednosti dajatve in enakopravnosti strank. Za obe stranki je treba upoštevati cenovna razmerja na dan izdaje sodbe. Stroški za prošnje za razpis obravnav niso utemeljeni, saj ni šlo za očitno zavlačevanje postopka, sodišče pa mora reševati zadeve po vrstnem redu. Tožnik izgubo na zaslužku res ni izkazal, saj bi moral predložiti potrdilo, za koliko je bil na dan obravnave prikrajšan in če je sploh bil dolžan tega dne delati.

Utemeljena je pritožba tožene stranke glede prekoračitve pogodbene zavarovalne vsote. Sodišče je sicer upoštevalo, da znaša zavarovalna vsota 4,000.000,00 SIT ali 16.691,70 EUR, vendar je potem pri dosoji odškodnine zavarovalno vsoto prekoračilo za 953,93 EUR. Valorizirana akontacija je namreč znašala 13.118,01 EUR in je torej prosta zavarovalna vsota samo še za znesek 3.573,69 EUR. Pritožbeno sodišče je zato pri prvotoženi stranki sedanji znesek 4.527,62 EUR znižalo na 3.573,69 EUR.

Glede na takšno odločitev je bilo treba povečati znesek 9.521,10 EUR, ki ga mora plačati drugotožena stranka z razliko 953,93 EUR, ki ni smela biti dosojena v škodo prvotožene stranke, ali skupaj na znesek 10.475,03 EUR. Tožeča stranka namreč zahteva celotno odškodnino od obeh toženih strank, vendar prvotožena stranka odgovarja le v okviru pogodbene zavarovalne vsote, za katero se je zavarovala drugotožena stranka. Znesek 10.475,03 EUR je bilo treba povečati še za povišano odškodnino za strah v znesku 1.251,88 EUR, kar znese skupaj 11.726,91 EUR, kar je dolžna plačati drugotožena stranka.

Za premoženjsko škodo 42,71 EUR so bile pravilno dosojene zamudne obresti od specifikacije škode z dne 29.12.1999 dalje. Takšna odločitev je skladna s čl. 324 ZOR, saj specifikacija škode predstavlja opomin, ki pa ima za posledico zamudo. Pritožnik protispisno zatrjuje, da je bila zamuda ugotovljena na osnovi izjave tožnika, spregleda pa specifikacijo.

Sodišče je pravilno ugotovilo uspeh v pravdi, saj je upoštevalo povprečno vrednost spornega predmeta, saj bi bili parcialni izračuni neracionalni in bi pripeljali le do neznatnih razlik. Pritožnik pa tudi ne upošteva, da je tožnik s tožbo izsilil plačilo akontacije, in se zato plačilo šteje v njegov uspeh.

Pritožnik ima prav, da bi tožnik bil upravičen le do 74 % izvedenine in bi bilo treba stroške zmanjšati za 26 % od zneska izvedenine 302,72 EUR.

Po drugi strani pa je tožnik za 300.000,00 SIT ali 1.251,88 EUR dosegel boljši uspeh na prvi stopnji in bi bilo treba stroške malenkostno zvišati. Ker gre za dva približno enaka zneska, jih je treba pobotati, zato pritožbeno sodišče zneska stroškov na prvi stopnji ni spreminjalo.

Vse tri stranke trpijo vsaka svoje pritožbene stroške. Tožeča in prvotožena stranka sta uspeli s pritožbama v neznatnem delu. Drugotožena stranka pa z odgovorom na pritožbo ni doprinesla k boljši razjasnitvi zadeve in zato ne gre za potreben pritožbeni strošek.