Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pritožbeno sodišče s tem, ko je zavzelo stališče, da tožbeni zahtevek za vračilo štipendije za doktorski študij še ni zapadel, v nasprotju z 155. členom Ustave retroaktivno uporabilo določilo sedmega odstavka 58. člena Zakona o štipendiranju.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pritožbeno sodišče s tem, ko je zavzelo stališče, da tožbeni zahtevek za vračilo štipendije za doktorski študij še ni zapadel, v nasprotju z 155. členom Ustave retroaktivno uporabilo določilo sedmega odstavka 58. člena Zakona o štipendiranju.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 163988/2014 z dne 1. 12. 2014 ostane v veljavi za glavnico 33.445,26 EUR z obrestmi (kot so razvidne iz izreka). Odločilo je še o stroških postopka.

2. Sodišče druge stopnje je toženčevi pritožbi ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 163988/2014 z dne 1. 12. 2014 v prvem in tretjem odstavku izreka razveljavilo in tožbeni zahtevek zavrnilo. Odločilo je še o stroških postopka.

3. Tožnik v predlogu za dopustitev revizije glede magistrskega študija ne sprejema zaključka pritožbenega sodišča, da gre v konkretnem primeru za upravno (in ne obligacijsko) pogodbo, in da je določba, da se mora štipendist (toženec) po zaključku študija zaposliti pri delodajalcu v RS, nična. Poudarja, da ni bila njegova obveznost tožencu zagotoviti ustrezno zaposlitev. Ne strinja se tudi, da je trimesečni rok nerazumno kratek. Vztraja, da ima tožbeni zahtevek podlago tako v pogodbi kot splošnih pogojih in da bi toženec ne glede na rok, ker se po končanem študiju ni zaposlil v RS (temveč v tujini), moral vrnit štipendijo. Ob tem se sklicuje na zadevi VSL I Cp 2899/2015 in I Cp 1518/2014 in zatrjuje neenotnost prakse višjih sodišč. Glede doktorskega študija pa ne sprejema zaključka pritožbenega sodišča, da pogodba predstavlja nerazumno breme za štipendista, ko določa tridesetdnevni rok po končanem študiju, da si štipendist najde zaposlitev v RS. Ne sprejema tudi zaključka, da tožbeni zahtevek za vračilo doktorske štipendije zaradi spremenjene področne zakonodaje sploh še ni zapadel, in da je zahtevek zaradi nepravočasno zaključenega študija že zastaral (ob tem se sklicuje na zadevo VSL II Cp 1719/2014). Predlaga dopustitev revizije glede vprašanj, ali je pritožbeno sodišče s tem, ko je ugotovilo ničnost pogodbenega določila pri pogodbi (ki se nanaša na magistrski študij) s sklicevanjem na domnevno kršitev pravice do proste izbire zaposlitve iz 49. člena Ustave, domnevno kršitev enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave in razlago o domnevno nesorazmerno kratkem trimesečnem roku ter domnevnem neskladju med pogodbo in takrat veljavnimi splošnimi pogoji, zmotno uporabilo materialno pravo; ali je pritožbeno sodišče s svojo odločitvijo o ničnosti pogodbenega določila kršilo 5. in 7. člen Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ter 8. in 14. točko drugega odstavka 339. člena ZPP; ali je pritožbeno sodišče s tem, ko je zavzelo stališče, da tožbeni zahtevek za vračilo štipendije za doktorski študij še ni zapadel, v nasprotju z 155. členom Ustave retroaktivno uporabilo določilo sedmega odstavka 58. člena Zakona o štipendiranju; in ali je pritožbeno sodišče s tem, ko je razsodilo, da je tožnikova obveznost vračila štipendije za doktorski študij iz naslova nepravočasnega zaključka študija zastarala, zmotno uporabilo materialno pravo.

4. Predlog je utemeljen v obsegu, opredeljenem v izreku tega sklepa.

5. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so glede vprašanja, opredeljenega v izreku tega sklepa, podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP in je zato v tako začrtanem obsegu revizijo dopustilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP).