Jedro

Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.

Vprašanje dokazne vrednosti arhivskega gradiva v postopkih ugotovitve državljanstva v zvezi z denacionalizacijo v teoriji in ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča ne sproža posebnih dilem, zato to vprašanje ni pomembno pravno vprašanje v smislu drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo je tožeča stranka (v nadaljevanju revidenti) vložila revizijo po odvetnici. Dovoljenost revizije uveljavljajo iz razloga po 2. točki drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

2. Revizija ni dovoljena.

3. S pravnomočno sodbo, ki jo revidenti izpodbijajo z revizijo, je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo njihovo tožbo zoper odločbo tožene stranke, št. 213-2115/2010/20 (133-02) z dne 5. 4. 2012, v zvezi z odločbo Upravne enote Kranj, št. 208-85/1993-09/MS z dne 6. 6. 2002. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka ugodila pritožbi revidentov, odpravila navedeno odločbo prvostopenjskega organa in odločila, da A. A., roj... 1879 v kraju Reichenbach, na dan 28. 8. 1945 ni postal državljan FLRJ in državljan LR Slovenije, zato se od 28. 8. 1945 do smrti dne ... 1954 ne šteje za državljana FLRJ in LR Slovenije.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče začeti in je tudi ne dovoliti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ki jo uveljavljajo revidenti, je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

6. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 655/2008 z dne 4. 12. 2008) in določbo prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 je dovoljenost revizije iz tega razloga podana le, če je odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 69/2009 z dne 19. 3. 2009, X Ips 592/2007 z dne 21. 5. 2009, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009) in z določbo četrtega odstavka 367. b člena ZPP mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje.

7. Revidenti uveljavljajo, da gre v tej zadevi za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, o katerem ni enotnosti v sodni praksi sodišča prve stopnje, Vrhovno sodišče pa o njem še ni odločalo. Kot pomembno pravno vprašanje navajajo: „ali arhivsko gradivo povojnega obdobja Jugoslavije oziroma Slovenije samo po sebi pomeni: verodostojno arhivsko gradivo ne glede na obstoj določenih pomanjkljivosti (brez podpisa, brez datuma, brez vira informacij, brez namena zaradi katerega se je zbiral, itd) ali pa arhivsko gradivo, s katerim ni vzpostavljena nobena posledična zveza z resničnostjo navedb, ki so zapisane v njih, niti ni status tega gradiva pogojen z njegovo uporabnostjo ali neuporabnostjo za upravnopravne postopke.“

8. Z navedenim vprašanje revidenti po vsebini postavljajo vprašanje dokazne vrednosti arhivskega gradiva oziroma dokazovanja z vpogledom v arhivsko gradivo v postopkih ugotavljanja državljanstva, ki pa po presoji Vrhovnega sodišča ni pomembno pravno vprašanje v smislu določbe drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj ne gre za vprašanje, ki bi v teoriji in praksi sprožalo posebne dileme (prim. X Ips 309/2012).

9. V upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je namreč ustaljeno stališče, da se dejstva in okoliščine, na katere upravni organ opira svojo odločitev (v vseh upravnih postopkih), lahko dokazujejo tudi z listinami, ki so arhivsko gradivo. Stranka pa ima tudi v takem primeru pravico dokazovati nasprotno od tistega, kar izhaja iz takšnih listin (na primer sodbe Vrhovnega sodišča: I Up 332/1999 z dne 26. 9. 2001, I Up 165/2005 z dne 15. 11. 2006 in X Ips 761/2006 z dne 13. 9. 2007). V pravni teoriji in praksi pa tudi ni sporno, da prosta presoja dokazov (10. člen Zakona o splošnem upravnem postopku, ZUP), ki jo opravi upravni organ, ne pomeni samovoljnega ocenjevanja, kateri od izvedenih dokazov neko dejstvo potrjuje ali ne potrjuje, temveč zahteva kritično in logično presojo dokazne vrednosti vsakega dokaza posebej in medsebojnega součinkovanja izvedenih dokazov. Vsa dokazna sredstva imajo praviloma enako moč in je stvar organa, ki izvaja in presoja dokaze, katere dokaze bo štel za verodostojne. Ker izpostavljeno vprašanje glede na pojasnjeno ne sproža dilem v teoriji in praksi, revidenti niso izkazali izpolnjevanja uveljavljanega pogoja za dovoljenost revizije v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 10. Vrhovno sodišče je zato revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.