Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanj, ali ima tožnica pravni interes za uveljavljanje ničnosti Sporazuma o delitvi skupnega premoženja z dne 10. 12. 2008 ter ali sta drugi toženec in tretja toženka lahko veljavno sklenila Sporazum o delitvi skupnega premoženja z dne 10. 12. 2008.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanj: - ali ima tožnica pravni interes za uveljavljanje ničnosti Sporazuma o delitvi skupnega premoženja z dne 10. 12. 2008 in - ali sta drugi toženec in tretja toženka lahko veljavno sklenila Sporazum o delitvi skupnega premoženja z dne 10. 12. 2008.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v ponovnem sojenju: a.) zavrglo tožbo v delu, ki se nanaša na ugotovitev ničnosti Sporazuma o delitvi skupnega premoženja z dne 10. 12. 2008, s katerim je drugi toženec svojo ½ nepremičnin, pridobljeno s prodajno pogodbo, ki jo je predhodno sklenil s prvo toženko, prenesel na tretjo toženko (v nadaljevanju Sporazum), na neveljavnost na podlagi Sporazuma opravljene vknjižbe na tretjo toženko, na razveljavitev prvotne prodajne pogodbe in sklenitev nove prodajne pogodbe prve toženke s tožnico za solastni del v višini 4324/1000 na nepremičnini s parc. št. 309/12, k. o. 1900 T., ki ga predstavlja sporno stanovanje, in na ugotovitev, da stanovanje predstavlja posamezni del št..., kot izhaja iz izvedenskega elaborata; b.) izdalo začasno odredbo, s katero je tretji toženki prepovedalo obremenitev in odtujitev nepremičnine s parc. št. 309/12, k. o. 1900 T.; c.) odločilo, da sta po podlagi utemeljena tožničina tožbena zahtevka na razveljavitev prvotne prodajne pogodbe, sklenjene med prvo toženko ter drugim tožencem in tretjo toženko, in na sklenitev nove prodajne pogodbe prve toženke s tožnico za opisno določeno stanovanje; d.) zavrnilo tožbeni zahtevek za izbris vpisa lastninske pravice do ½ na tretjo toženko in vzpostavitev starega zemljiško knjižnega stanja v tem delu.

2. Sodišče druge stopnje je: a.) tožničini pritožbi delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo v delu, v katerem je to zavrglo tožbo na ugotovitev, da stanovanje predstavlja posamezni del št..., kot izhaja iz izvedenskega elaborata, in v delu, v katerem je zavrnilo tožničin zahtevek za izbris vpisa lastninske pravice do ½ na tretjo toženko, opravljen na podlagi Sporazuma, in vzpostavitev prejšnjega zemljiško knjižnega stanja, ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje; b.) zavrglo tožničino pritožbo zoper odločitev sodišča prve stopnje v delu, v katerem je to po podlagi deloma ugodilo njenemu tožbenemu zahtevku; c.) v preostalem delu pritožbo tožnice in v celoti pritožbo drugega toženca in tretje toženke zavrnilo ter sklep in sodbo sodišča prve stopnje v nerazveljavljenem delu potrdilo.

3. Predlog za dopustitev revizije vlaga tožnica. Izpodbija odločitev sodišča druge stopnje o zavrnitvi njene pritožbe. Pojasnjuje dovoljenost predloga. V prvem delu zastavlja vprašanji:

(1) ali ima pravni interes za uveljavljanje ničnosti Sporazuma z dne 10. 12. 2008, s katerim je bila ½ nepremičnine, ki je predmet spora, odtujena, glede na to, da je bil njen tožbeni zahtevek v delu, v katerem zahteva razveljavitev kupoprodajne pogodbe z dne 4. 6. 2004 z dodatkom št. 1 z dne 5. 7. 2004 (glede stanovanja, ki obsega sobo v površini 8,8 m2, sobo v površini 13,4 m2, sobo v površini 18,5 m2, kuhinjo v površini 19,7 m2, shrambo v površini 13,00 m2, stopnišče v površini 11,5 m2, drvarnico v površini 24,5 m2 in stranišče v izmeri 3 m2) in sklenitev kupoprodajne pogodbe za stanovanje v navedenem obsegu, po temelju utemeljen;

(2) ali lahko brez uveljavitve ničnosti Sporazuma uveljavi svojo predkupno pravico, ki jo ima po 176. členu Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju SZ - 1) in se uspešno vpiše v zemljiško knjigo glede na to, da je drugi toženec polovico sporne nepremičnine, ki jo pridobil na podlagi kupoprodajne pogodbe s prvo toženko, v letu 2008 odtujil tretji toženki.

4. Navaja, da sta sodišči nižjih stopenj napačno zaključili, da nima pravnega interesa zahtevati ugotovitev ničnosti Sporazuma. Zahtevala je namreč ugotovitev neobstoja (ničnosti) pravnega razmerja, kar je procesna predpostavka dopustnosti ugotovitvene tožbe. Njen pravni položaj je ogrožen, ugotovitvena tožba pa je primerno sredstvo za odpravo ogroženosti. S sklenitvijo Sporazuma sta drugi toženec in tretja toženka posegla tudi v stanovanje, ki je predmet spora, saj ji je bila glede njega kršena predkupna pravica, kar sta ji sodišči nižjih stopenj tudi priznali. Ob tem sta z nadaljnjim zavrženjem tožbe prišli sami s seboj v nasprotje in storili absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Drži sicer, da drugi toženec ostaja stranka postopka, se pa zastavlja vprašanje, kako bo ob spremenjenem stanju zemljiške knjige, ki je posledica sklenjenega Sporazuma, lahko uveljavila svojo predkupno pravico. Novo zemljiško stanje, po katerem je tretja toženka pridobila drugo polovico sporne nepremičnine, je namreč posledica pravnega posla - Sporazuma. Če bo Sporazum obstal in bo obstalo sedanje zemljiškoknjižno stanje, s po temelju priznanim zahtevkom ne bo mogla poseči v del, ki ga je toženec odtujil. Sklicuje se na odločbo Vrhovnega sodišča III Ips 65/2012 ter na odločbi Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 2860/2011 in II Cp 3157/2008 ter zatrjuje odstop od njih.

5. V nadaljevanju postavlja še vprašanje,(3) ali sta drugi toženec in tretja toženka lahko veljavno sklenila Sporazum o delitvi skupnega premoženja z dne 10. 12. 2008 glede stanovanja, ki obsega sobo v površini 8,8 m2, sobo v površini 13,4 m2, sobo v površini 18,5 m2, kuhinjo v površini 19,7 m2, shrambo v površini 13,00 m2, stopnišče v površini 11,5 m2, drvarnico v površini 24,5 m2 in stranišče v izmeri 3 m2, ob dejstvu, da je sodišče njenemu tožbenemu zahtevku glede tega stanovanja po temelju ugodilo (to je glede razveljavitve kupoprodajne pogodbe z dne 4. 6. 2004 z dodatkom št. 1 z dne 5. 7. 2004 in sklenitve kupoprodajne pogodbe za stanovanje v navedenem obsegu) in bo torej postala lastnica tega stanovanja, ali sta Sporazum torej veljavno sklenila v delu, s katerim sta zajela stanovanje, ki zaradi kršitve 176. člena SZ - 1 ni bilo veljavno kupljeno. Navaja, da je zatrjevala njuno nemoralno ravnanje, in se sklicuje na določbo 86. člena Obligacijskega zakonika (OZ), po kateri je nična pogodba, ki nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim načelom. Sporazum sta sklenila kljub temu, da sta vedela, da je med njimi spor glede stanovanja, kar izhaja tudi iz samega Sporazuma, v katerem je to zapisano. Sklenjen pa je bil v času, ko o zadevi še ni bilo pravnomočno odločeno in je začasna odredba še veljala. Seznanjena pa sta bila tudi s tem, da je zoper odločbo pritožbenega sodišča vložila revizijo. Do tega očitka se pritožbeno sodišče ni opredelilo. Vse kaže, da sta jo želela s sklenitvijo Sporazuma izigrati, kar potrjuje tudi pisanje tretje toženke sodišču, naj čim prej izbriše prepoved odtujitve in obremenitve. Nasprotuje stališču, da se njen pravni položaj zaradi sklenitve Sporazuma ni v ničemer spremenil. Da ima pravni interes, potrjujejo tudi ugovorni razlogi, ki sta jih proti izdani prepovedi odtujitve in obremenitve naperila toženca, saj menita, da je bila tretja toženka dobroverna lastnica celotne nepremičnine in da proti njej ne more uspeti. Sporazum sta torej sklenila ravno zato, da bi ji onemogočila uveljavitev prvotne terjatve, kar je nemoralno. Če bo sodišče ocenilo, da je bila tretja toženka dobroverna pri pridobitvi preostalega solastnega deleža, zoper njo ne bo mogla uperiti zahtevka na ta, naknadno prenesen delež.

6. Predlog je utemeljen.

7. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367. a člena ZPP).

8. Vrhovno sodišče je ocenilo, da so pogoji iz 367. a člena ZPP za dopustitev revizije izpolnjeni glede vprašanj, ki so razvidna iz izreka tega sklepa, in dopustilo revizijo (tretji odstavek 367. c člena ZPP).