Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja bistvene kršitve določb postopka iz prvega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi z odločitvijo sodišča druge stopnje.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja bistvene kršitve določb postopka iz prvega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi z odločitvijo sodišča druge stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek tožnika, da mu toženka od 1. 11. 2013 dalje plačuje mesečno rento v znesku 459,35 EUR in zahtevek za povračilo stroškov postopka. Presodilo je, da je terjatev tožnika za plačilo mesečne rente zastarala in pri tem prvenstveno obrazložilo, da je bilo zastaranje sicer pretrgano in je znova začelo teči s sklenitvijo sodne poravnave strank z dne 13. 3. 2003 v zadevi Okrožnega sodišča v Celju P 1026/97 (med tožnikom, sedanjo toženko in A.), podrejeno pa je štelo, da je pričel rok za zastaranje uveljavljene odškodninske terjatve teči najkasneje dne 24. 8. 2000, ob vložitvi naslednje tožbe v postopku pred Okrožnim sodiščem v Celju (ki je sprva tekel pod opr. št. P 581/2000, kasneje pa P 682/2006) in v katerem je bilo pravnomočno odločeno o tožnikovi odškodninski terjatvi za škodo zaradi izgubljenega zaslužka s sodbo pritožbenega sodišča Cp 634/2011 z dne 4. 11. 2011. To tožbo je tožnik vložil le proti A., ne pa proti sedanji toženki, kar pomeni, da zastaranje proti toženki ni bilo pretrgano, torej je bila sedanja tožba z dne 4. 11. 2003 vložena po poteku zastaralnega roka.

2. Sodišče druge stopnje je tožnikovi pritožbi delno ugodilo, sodbo sodišča prve stopnje v I. točki izreka (odločitvi o zavrnitvi zahtevka) razveljavilo in tožnikovo tožbo zavrglo. V preostalem delu je pritožbo zavrnilo in v nerazveljavljenem delu (II. točki izreka) potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Sklenilo je tudi, da tožnik krije sam svoje stroške pritožbenega postopka. Ugotovilo je, da je tožnik najprej vložil tožbo pri Okrožnem sodiščem v Celju v zadevi P 1026/97 in uveljavljal odškodnino za nepremoženjsko škodo (v znesku 8,387.500,00 SIT) in mesečno rento (v znesku 90.000,00 SIT) zaradi izgube na zaslužku. S toženkama v tistem sporu je dne 6. 1. 1998 sklenil izvensodno poravnavo za plačilo nepremoženjske škode, ne pa za plačilo mesečne rente, nato umaknil tožbo za znesek 8,000.000,00 SIT za nepremoženjsko škodo in nadaljeval le še postopek za znesek 387.500,00 SIT iz naslova premoženjske škode oziroma razlike v neizplačanih plačah, kasneje pa so stranke dne 13. 3. 2003 sklenile sodno poravnavo, s katero sta se toženki zavezali tožniku plačati znesek 41.675,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi; stranke so bile soglasne, da so med njimi rešeni vsi spori iz te zadeve in tožnik od A. in toženke nima več kaj terjati. To naj bi po stališču sodišča druge stopnje pomenilo, da so stranke v celoti uredile medsebojno sporno razmerje iz nesreče pri delu tožnika z dne 6. 3. 1996, torej uredile tudi vtoževano mesečno rento iz naslova izgube na zaslužku; to nadalje pomeni, da je sodišče prve stopnje odločalo o zahtevku, o katerem je bila že sklenjena sodna poravnava in je zato storilo kršitev iz 12. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), na katero pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti.

3. Zoper pravnomočen sklep sodišča druge stopnje je tožnik vložil predlog za dopustitev revizije, v katerem uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP pred sodiščem druge stopnje (1). Navaja, da je bilo s sodno poravnavo v zadevi Okrožnega sodišča v Celju P 1026/97 z dne 13. 3. 2003 odločeno le o zahtevku, ki je bil predmet pravde. Poudarja, da je bil na podlagi dne 14. 3. 2000 modificirane tožbe predmet te pravde le zahtevek za prikrajšanje pri plači zaradi nepriznane 100 % bolniške, ne pa rentni zahtevek. Sodišče druge stopnje je s sklicevanjem na takšno poravnavo storilo bistveno kršitev določb postopka, saj se je oprlo na sodno poravnavo, ki je bila sklenjena o povsem drugem zahtevku, kot je zahtevek, ki je predmet tega spora.

4. Predlog je utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je dopustilo revizijo o vprašanju, ki izhaja iz izreka sklepa, saj gre v okoliščinah konkretnega primera za vprašanje, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti.

Op. št. (1): Tožnik govori le o kršitvi iz prvega odstavka 339. člena ZPP, ki jo sicer dodatno pravno ne formulira.