Jedro

Če subjektu vpisa v času sklica skupščine ni znano, da je prišlo do prenosa poslovnega deleža zaradi dedovanja, povabilo, naslovljeno na umrlega družbenika, nima vpliva na pravilnost sklica skupščine. V tem primeru na sklicatelja ni mogoče nasloviti očitka o ravnanju v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja. Dejstvo naknadne seznanjenosti s spremembami nima povratnega vpliva na pravilnost sklica skupščine.

Izrek

Reviziji se ugodi, sklepa sodišč prve in druge stopnje se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

**Odločitvi in nosilni razlogi sodišč prve in druge stopnje**

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog A. d. d. (v nadaljevanju: predlagatelj) za drugo statusno preoblikovanje glede subjekta vpisa B., d. d. (v nadaljevanju: subjekt vpisa). Predlagatelj je predlagal preoblikovanje družbe z omejeno odgovornostjo v delniško družbo na podlagi sklepa skupščine z dne 27. 10. 2022. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da skupščina družbenikov ni bila pravilno sklicana. Iz vabil družbenikom na skupščino dne 27. 10. 2022, priloženih k predlogu za registrski vpis, in na podlagi lastnega vpogleda v zapuščinska spisa po pokojnima, je sodišče ugotovilo, da je prvi družbenik umrl leta 2017, drugi leta 2021. Oba zapuščinska postopka sta končana. Niti dediči niti subjekt vpisa niso poskrbeli za spremembo vpisa dedičev kot družbenikov v sodnem registru. Dejstvo smrti je bilo subjektu vpisa znano najkasneje takrat, ko je prejel vrnjeni vabili z oznako "umrl". Na skupščini niso bili navzoči vsi družbeniki. Na podlagi 509. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1) je razsodilo, da skupščina ni bila pravilno sklicana, zato sklep o preoblikovanju ni bil pravilno sprejet. 2. Sodišče druge stopnje je pritožbi predlagatelja in subjekta vpisa zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Nosilnemu razlogu sodišča prve stopnje je pritrdilo in poudarilo potrebo po restriktivni razlagi veljavnosti sklica skupščine, saj je sklep, sprejet na skupščini, ki je ni sklical poslovodja ali če niso bili vabljeni vsi družbeniki, ničen.

**Dopuščeno revizijsko vprašanje**

3. Vrhovno sodišče je s sklepom III DoR 75/2023 z dne 13. 6. 2023 dopustilo revizijo glede vprašanj: - _ali je skupščina družbenikov družbe z omejeno odgovornostjo sklicana pravilno, če je sklicana s priporočenim pismom vsem družbenikom, ki so na dan sklica skupščine vpisani v register, pri čemer sta dva družbenika, ki sta bila vpisana v register kot družbenika, na dan sklica skupščine že umrla, vendar družba za njuno smrt v trenutku sklica skupščine ni vedela, je pa za to, da sta družbenika umrla, izvedela v času po sklicu skupščine in pred zasedanjem skupščine družbenikov,_ _- ali sme registrsko sodišče zavrniti predlog za vpis spremembe v sodni register, če je sklep skupščine, na katerem temelji predlog za vpis, zgolj izpodbojen in ne ničen._ **Povzetek revizijskih trditev**

4. Predlagatelj in subjekt vpisa (v nadaljevanju tudi: revidenta) sta zoper sklep sodišča druge stopnje vložila revizijo zaradi bistvene kršitve določb postopka pred sodiščem druge stopnje (14. točka drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku [v nadaljevanju ZPP]) in zmotne uporabe materialnega prava (prvi in drugi odstavek 509. člena ter prvi in drugi odstavek 482. člena ZGD-1, prvi odstavek 7. člena in tretji odstavek 8. člena Zakona o sodnem registru [v nadaljevanju ZSReg] in 131. člen Zakona o dedovanju [v nadaljevanju ZD]). Skupščina subjekta vpisa je bila sklicana s priporočenim pismom, ki je bilo vsem družbenikom poslano 30. 9. 2022. Na ta dan sta bila umrla družbenika še vedno vpisana v sodni register. Priporočeni pismi sta bili naslovljeni na naslova, kot sta bila vpisana v sodnem registru. Glede prvega dopuščenega revizijskega vprašanja revidenta navajata, da prvi odstavek 509. člena ZGD- 1 sklicatelju nalaga, da pri pošiljanju sklica skupščine s priporočenim pismom upošteva stanje vpisov v sodnem registru v času sklica. Če je sklicatelj za smrt izvedel po sklicu skupščine ali po odpošiljanju priporočenega pisma, gre za naknadno ugotovljeno okoliščino, zaradi katere sklic skupščine ne postane nepravilen. Revidenta s tem v zvezi opozarjata na prvi odstavek 482. člena ZGD- 1, prvi odstavek 7. člena in tretji odstavek 8. člena ZSReg. Tudi iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da sklicatelj skupščine v času sklica skupščine ni vedel za smrt družbenikov. Sodišče druge stopnje ni navedlo, katera določba o sklicu skupščine je bila kršena. Revidenta se sprašujeta, kako bi moral subjekt vpisa v nadaljevanju ravnati: ali bi moral sklicano skupščino preklicati, potem ko je prejel predmetni poštni obvestili, ali bi moral sam ugotavljati, ali sta družbenika res umrla, če da, kdo so njuni dediči (sklepa o dedovanju ni prejel, dediči ga o dedovanju niso obvestili), ali bi moral predlagati postavitev skrbnika zapuščine. Vrhovno sodišče revizijskih trditev glede drugega dopuščenega vprašanja ne povzema iz razloga, ki je pojasnjen v 14. točki obrazložitve.

**Revizija je utemeljena.**

5. Odločilna dejanska ugotovitev sodišč prve in druge stopnje, na katero je Vrhovno sodišče vezano (drugi odstavek 370. člena ZPP), je, da sta se priporočeni pismi o sklicu skupščine za dva družbenika subjektu vpisa vrnili z oznako "umrl". Skupščina, na kateri je bil sprejet sklep skupščine, ki je predmet zavrnjenega vpisa, je bila opravljena.

6. Vrhovno sodišče sme preizkusiti izpodbijano odločbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je revizija dopuščena (371. člen ZPP).

7. Vrhovno sodišče uvodoma pojasnjuje, da je o legitimacijskem učinku vpisa v sodni register in sklicu skupščine že razsodilo, in sicer v zadevi III Ips 17/2021 (sklep VSRS III Ips 17/2021 z dne 24. 8. 2021). V tej zadevi ima Vrhovno sodišče priložnost tam zavzete nosilne razloge nadgraditi z odgovorom na vprašanje, kako na pravilnost sklica skupščine vpliva dejstvo smrti družbenika, subjekt vpisa pa za to dejstvo v času sklica skupščine ni vedel. Vrhovno sodišče poudarja okoliščino, da odloča v registrski zadevi.

8. Skupščina družbenikov je organ družbe z omejeno odgovornostjo, na katerem družbeniki skupno uresničujejo svoje upravljavske pravice (507. člen ZGD-1). Skupščino sestavljajo vsi družbeniki. Vsak družbenik ima pravico udeležbe na skupščini. Skliče jo poslovodja (508. člen ZGD-1) ali manjšinski družbeniki (tretji odstavek 511. člena ZGD-1). ZGD-1 v 509. členu določa obliko sklica skupščine. V tej zadevi je pomemben njegov prvi odstavek. Ta določa, da se skupščina skliče s priporočenim pismom vsem družbenikom, ki so na dan sklica skupščine vpisani v register, v katerem mora biti naveden tudi dnevni red skupščine, najmanj 25 dni pred dnem zasedanja skupščine. Glede na dopuščeno revizijsko vprašanje je predmet razlage prvi del citiranega odstavka, ki pravi: " ... vsem družbenikom, ki so na dan sklica vpisani v register ..."

9. Gramatikalna razlaga omenjene določbe ponuja razlago, da se pri sklicu skupščine upošteva izključno tiste, ki so na presečni dan v sodnem registru vpisani kot družbeniki (več o presečnem dnevu v 11. točki obrazložitve). Vendar bi takšna razlaga lahko spregledala namen sklica skupščine (teleološka razlaga) in tudi siceršnjo ureditev tako imenovanih notranjih razmerij v družbi (sistemska razlaga). Vrhovno sodišče je že v sklepu III Ips 17/2021 opozorilo na vsebinsko povezanost prvega odstavka 509. člena ZGD-1 s prvim odstavkom 482. člena ZGD-1. Ta določa, da se za pridobitelja šteje le tisti, ki je vpisan v sodni register. Presodilo je, da sta oba instituta namenjena odpravi negotovosti, ko zaradi neažurnega registrskega stanja ne bi bilo jasno, kdo je družbenik in koga je treba v skladu s prvim odstavkom 509. člena ZGD-1 vabiti na skupščino. Ureditev v prvem odstavku 482. člena ZGD-1 ni namenjena temu, da bi se subjekt vpisa skliceval na legitimacijski učinek vpisov v sodni register, ko odsvojitev oziroma pridobitev poslovnega deleža še ni vpisana v sodni register, a je do odsvojitve prišlo in je bil subjekt vpisa seznanjen s tako materialnopravno spremembo. Subjekt vpisa se na legitimacijski učinek vpisov v sodni register iz prvega odstavka 482. člena ZGD-1 ne more sklicevati neomejeno, zlasti ne v primerih, ko bi to nasprotovalo načelu vestnosti in poštenja (5. člen OZ).

10. Poslovni delež se v času življenja družbe z omejeno odgovornostjo lahko odsvoji ali deduje (prvi odstavek 481. člena ZGD-1). V primeru dedovanja imetništvo poslovnega deleža preide na dediče v trenutku smrti (131. člen ZD).

11. Drugi del vprašanja se nanaša na presečni dan. Že iz citirane določbe izhaja, da je to datum sklica skupščine. Gramatikalna razlaga je jasna in ne pušča odprtega polja razlage. Zaradi roka, ki mora poteči do zasedanja skupščine, in posledic nepravilno sklicane skupščine (ničnost sklepa skupščine; prva alineja 390. člena v zvezi s 522. členom ZGD-1), je nujno, da sklicatelj ve, kdo so družbeniki, ki jih sklicuje. To v povezavi z zgoraj povedanim pomeni, da za sklic skupščine niso mogla biti pomembna tista dejstva, ki subjektu vpisa takrat niso bila znana. Nižji sodišči nista ugotovili, da bi bilo dejstvo smrti (natančneje: dedovanje poslovnega deleža) subjektu vpisa znano pred sklicem skupščine.

12. V okviru prvega dopuščenega vprašanja je pomembno še vprašanje, kako je na pravilnost sklica skupščine vplivalo dejstvo, da je subjekt vpisa za smrt izvedel kasneje, to je v času do zasedanja skupščine - da je v konkretnem primeru izvedel na podlagi zaznamka poštarja ob priporočenem vročanju sklica, v tej zadevi ne more biti odločilno, saj dejstvo smrti ni sporno. Z vidika obveščanja dejanskega družbenika je ta situacija enaka kot vsaj še v dveh primerih: 1) do odsvojitve poslovnega deleža pride pred sklicem skupščine, pa v času sklica skupščine vpis spremembe ni bil opravljen v sodnem registru in hkrati subjekt vpisa z odsvojitvijo ni bila seznanjen, pač pa je vpis spremembe opravljen ali pa je subjekt vpisa o tem pravno pomembnem dejstvu seznanjen kasneje, to je v času do zasedanja skupščine; 2) pri spremembi naslova družbenika, ki subjektu vpisa ni razkrita oziroma je razkrita kasneje. V obeh primerih dejanski družbenik iz tega razloga ni obveščen o sklicu skupščine. Če je subjekt vpisa o spremembi obveščen kasneje (do zasedanja skupščine), to pomeni, da na sklicatelja ni mogoče nasloviti očitka o ravnanju v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja. Dejstvo naknadne seznanjenosti s spremembami zato nima povratnega vpliva na pravilnost sklica skupščine. To utegne vplivati le na sklepčnost in odločanje skupščine družbenikov (510. člen ZGD-1).

13. Odgovor na prvo zastavljeno vprašanje je zato pozitiven. Če subjektu vpisa v času sklica skupščine ni znano, da je prišlo do prenosa poslovnega deleža zaradi dedovanja, vabilo, naslovljeno na umrlega družbenika, nima vpliva na pravilnost sklica skupščine. Takšen odgovor na zastavljeno vprašanje v konkretnem primeru zahteva razveljavitev sklepov nižjih sodišč, saj je podan revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje, potem ko bo ugotovilo, ali so izpolnjene druge predpostavke za odločanje, o predlogu za vpis ponovno odloči. 14. Ker je Vrhovno sodišče na prvo vprašanje odgovorilo pritrdilno, odgovor na drugo vprašanje ni bil potreben.

15. Odločitev Vrhovnega sodišča temelji na drugem odstavku 380. člena ZPP.

16. Senat je odločitev sprejel z večino. Za odločitev so glasovali vrhovni sodnici in sodnika Franc Seljak, dr. Damjan Orož, dr. Dunja Jadek Pensa in Magda Teppey (sedmi odstavek 324. člena ZPP).