Jedro

Sodba temelji na listinah, ki jih ni v spisu, to pa predstavlja bistveno kršitev določb postopka.

Izrek

Pritožbama proti sodbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek in odločanje.

Pritožba tožene stranke proti sklepu o oprostitvi plačila sodnih taks se zavrne kot neutemeljena in se izpodbijani sklep potrdi.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je na predlog tožeče stranke izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, na ugovor tožene stranke pa odločilo z izpodbijano sodbo, da omenjeni sklep ostane v veljavi v prvi točki izreka za 14.643,44 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 6.2.1997 do plačila in za zakonite zamudne obresti v višini 2.285,78 SIT ter v tretji točki izreka za stroške izvršilnega postopka v znesku 11.250,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 15.4.1997 dalje do plačila. V ostalem je sklep o izvršbi razveljavilo in zavrnilo višji tožbeni zahtevek in hkrati odločilo o tem, da mora tožena stranka povrniti tožeči stranki stroške postopka. Hkrati je s posebnim sklepom zavrnilo tudi predlog tožene stranke za oprostitev plačila sodnih taks.

Tožena stranka se pritožuje proti sodbi in sklepu, tožeča stranka pa proti sodbi.

Tožena stranka vlaga obširno pritožbo tako zoper sodbo kot zoper sklep, pri čemer pritožba proti sklepu nima posebnih razlogov, v zvezi s pritožbo proti sodbo pa je bistvena vsebina pritožbe, da je toženec plačal vse tisto, kar zahteva tožeča stranka, vendar je bilo to plačilo izvršeno skupnosti stanovalcev.

Tožeča stranka v pritožbi navaja, da je svojo terjatev dokazala z listinami. Dejansko je plačala račune, iz katerih izvira terjatev do tožene stranke. Pri vtoževani terjatvi za verzijski zahtevek. Pri pogodbi o upravljanju pa gre za pogodbo o naročilu. Predlaga razveljavitev sodbe.

Utemeljeni sta pritožbi obeh strank proti sodbi.

Sodbe ni mogoče preizkusiti, to pa predstavlja bistveno kršitev določb postopka po členu 354/2 točka 13 ZPP. Vsebina sodbe je v nasprotju s podatki v spisu. Sodbo je bilo zato treba razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje, da bo opravilo novo glavno obravnavo (člen 369/1 ZPP).

Sodba se opira na pogodbo o upravljanju št. 189/D z dne 24.6.1993 in na seznam lastnikov, kar naj bi bilo v spisu med prilogami A2 in A12. Nobene od teh listin v spisu ni. Priloge A2 sploh ni, priloga A12 pa je del dokumentacije tožeče stranke, ki se nanaša na plačilo oziroma na račune. Na pritožbene trditve ene in druge stranke tako niti ni mogoče odgovoriti.

V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje najprej ugotoviti, kakšne so trditve ene in druge stranke v zvezi z zahtevkom, pri čemer bo predvsem tožeča stranka morala jasno in nedvoumno najprej zatrjevati, na čem temelji njen zahtevek, nato pa bo morala za svoje trditve predložiti tudi dokaze. Sodišče prve stopnje bo moralo dokaze izvesti, nato pa o stvari odločiti. Sodbo bo lahko oprlo le na tiste listine, ki so v spisu in ki jih bo vpogledalo.

Pritožba tožene stranke proti sklepu o oprostitvi plačila sodnih taks ni utemeljena.

Pritožbo tožene stranke je mogoče razumeti tako, da se pritožuje tudi proti sklepu, s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za oprostitev plačila sodnih taks. Tega dela pritožbe pa tožena stranka ne obrazloži. Pritožbeno sodišče je zato preizkus opravilo po uradni dolžnosti v okviru določb čl. 365/2 ZPP in ugotovilo, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Potem ko je sodišče prve stopnje ugotovilo, da toženec ni predložil dokazov, ki so potrebni za odločanje o oprostitvi plačila sodnih taks, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo njegov predlog.

Glede na razloge, zaradi katerih je bilo treba razveljaviti sodbo, ni potrebno odgovarjati na druge pritožbene trditve.

Odločitev pritožbenega sodišča glede pritožbenih stroškov temelji na določilu čl. 166/3 ZPP.

Pritožbeno sodišče je pri odločanju uporabilo določbe prejšnjega ZPP, glede na čl. 498 ZPP, Ur. l. RS št. 26/99.