Jedro

Odločitev sodišča prve stopnje je lahko temeljila le na dejstvih, ki so obstojala do trenutka, ko je o predlogu odločilo. Dejstva, ki so se pripetila oziroma nastala kasneje, s pravnomočnostjo odločbe niso zajeta. Zato se pravica v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze nanaša na dejstva in dokaze, ki so v času, ko je sodišče prve stopnje o zadevi odločilo, že obstajali, pa jih stranka iz upravičenih razlogov ni navajala oziroma predlagala.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da se B. H. sprejme v varovani oddelek socialno-varstvenega zavoda ... za dobo enega leta, do 29. 2. 2013, pri čemer pritožba ne zadrži izvršitve sklepa. Drugostopenjsko sodišče je pritožbo zastopnika nasprotnega udeleženca zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo.

2. Zoper sklep pritožbenega sodišča je zastopnik B. H. vložil revizijo. Uveljavlja revizijska razloga relativne bistvene kršitve procesnih pravil iz prvega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v postopku pred sodiščem druge stopnje in zmotne uporabe materialnega prava. Procesno kršitev naj bi sodišče druge stopnje zagrešilo, ker ob obravnavanju pritožbe ni upoštevalo dopolnitve pritožbe, ki jo je prvostopenjsko sodišče prejelo, preden je bilo odločeno o pritožbi, čeprav je po določbah Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) iz tehtnih razlogov dolžno upoštevati tudi pritožbo, vloženo po izteku pritožbenega roka. Konkreten primer je tak. Šele po vložitvi pritožbe je namreč zastopnik mogel navesti nova dejstva in predlagati nove dokaze in sicer, da je bil nasprotni udeleženec 12. 5. 2012 z Oddelka za pljučne bolezni ..., kamor je bil premeščen z Oddelka za psihiatrijo iste bolnice, odpuščen v domačo oskrbo, iz odpustnih pisem z dne 8. 3. 2012 in 12. 3. 2012, ki jih je zastopnik prejel 14. 3. 2012, priloženih dopolnitvi pritožbe, pa „nedvomno izhaja, da je zastopnik udeleženca ves čas postopka upravičeno opozarjal na to, da pogoji za namestitev udeleženca v socialno-varstveni zavod brez privolitve niso podani.“ Ti dokazi bi zagotovo vplivali na odločitev, zato je le-ta materialnopravno napačna.

3. Revizija je bila vročena Centru za socialno delo M. S., bližnji osebi nasprotnega udeleženca in Socialno-varstvenemu zavodu ... Odgovora nanjo ni podal nobeden od naštetih.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Bistveni revizijski argument je, da zaradi procesne kršitve ni bilo pravilno oziroma popolno ugotovljeno dejansko stanje, zaradi zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja pa je odločitev materialnopravno zmotna. Ta argument pa je zgrešen.

6. Relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka je po določbi prvega odstavka 339. člena ZPP podana, če sodišče med postopkom ni uporabilo kakšne določbe navedenega zakona ali jo je uporabilo nepravilno, pa bi to lahko vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe. S tem, ko je sodišče druge stopnje o pritožbi odločilo 15. 3. 2012, ne da bi upoštevalo vsebino dopolnitve pritožbe, ni bila kršena nobena določba procesnega zakona. Dopolnitev pritožbe mu bila namreč vročena 16. 3. 2012, torej dan potem, ko je o pritožbi že odločilo. In čeprav revizija procesno kršitev – po pravkar povedanem neutemeljeno – očita le sodišču druge stopnje, revizijsko sodišče dodaja, da je tudi sodišče prve stopnje z dopolnitvijo pritožbe postopalo brez odlašanja: 15. 3. 2012, isti dan, kot jo je prejelo po telefaksu, jo je, ne da bi čakalo na vložitev po zastopniku lastnoročno podpisanega izvoda (335. člen ZPP), s priporočeno pošto poslalo pritožbenemu sodišču. Ni torej šlo za niti za situacijo, ko bi sodišče druge stopnje dopolnitev pritožbe spregledalo, pa tudi ne za situacijo, ko bi menilo, da je ne sme obravnavati zaradi tega, ker je vložena po izteku pritožbenega roka, kot bi lahko izhajalo iz revizije. Zanjo ob obravnavanju pritožbe preprosto ni vedelo in ni moglo vedeti.

7. Tudi, če bi pritožbeno sodišče dopolnitev pritožbe prejelo pred odločitvijo o pritožbi, se nasprotni udeleženec ne bi mogel nadejati uspeha, ki se ga je glede na revizijske navedbe nadejal. Odločitev sodišča prve stopnje je lahko temeljila le na dejstvih, ki so obstojala do trenutka, ko je o predlogu odločilo. Dejstva, ki so se pripetila oziroma nastala kasneje, s pravnomočnostjo odločbe niso zajeta. Zato se pravica v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze nanaša na dejstva in dokaze, ki so v času, ko je sodišče prve stopnje o zadevi odločilo, že obstajali, pa jih stranka iz upravičenih razlogov ni navajala oziroma predlagala. V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje o predlogu odločilo 29. 2. 2012, B. H. pa je iz bolnice v domačo oskrbo odpuščen 12. 3. 2012. Na podlagi odpustnih pisem torej sodišče druge stopnje v odločitev prvostopenjskega sodišča ne bi moglo poseči. 8. Ker procesne kršitve ni bilo, zmotno uporabo materialnega prava pa revident utemeljuje prav z njo, je revizija neutemeljena in jo je revizijsko sodišče zavrnilo (378. člen ZPP).