Jedro

Če se v sodnem postopku izkaže, da ne drži nobena od ugotovitev, na katerih temelji negativna ocena poskusnega dela, potem je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki je podana zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela nezakonita. Res je sicer, da je institut poskusnega dela namenjen predvsem temu, da delodajalec preveri, ali delo delavca v praksi ustreza njegovim pričakovanjem, vendar to ne pomeni, da delodajalec ni dolžan dokazati ugotovitev, na podlagi katerih je sprejel negativno oceno poskusnega dela. Ne zadošča, da delodajalec dokaže zgolj to, da je uspešnost poskusnega dela negativno ocenil, temveč mora dokazati tudi resničnost dejstev, na katera se takšna ocena opira.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo nezakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 14. 8. 2015, ki jo je tožena stranka podala tožnici zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela. Ugotovilo je, da tožnici 25. 8. 2015 delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo in da še vedno traja. Toženi stranki je naložilo, da tožnico pozove nazaj na delo, ji vzpostavi delovno razmerje od 25. 8. 2015 dalje do ponovne reintegracije ter ji za čas od prenehanja delovnega razmerja do ponovne reintegracije izplača vse zapadle plače in ostale prejemke, vključno z zakonskimi zamudnimi obrestmi od naslednjega dne po zapadlosti vsakega prejemka dalje do plačila ter ji naložilo, da poskrbi, da se v elektronsko evidenco pokojninske dobe pri ZPIZ-u evidentira pokojninska doba za tožnico za čas od prenehanja delovnega razmerja do ponovne reintegracije. Zahtevku je ugodilo na podlagi ugotovitve, da tožnica ni storila nepravilnosti oziroma, da toženec ni dokazal očitkov o neprimerni komunikaciji in poslovanju ter da ocena poskusnega dela tožnici ni bila vročena, tožnica pa tudi ni bila obveščena o zamenjavi predsednice komisije za ocenjevanje poskusnega dela.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Soglašalo je z dejanskimi ugotovitvami in pravnimi stališči prvostopenjskega sodišča. 3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je toženec vložil revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je zmotno stališče, da bi moral sprejeti pisni sklep o zamenjavi članov komisije za spremljanje poskusnega dela in o tem obvestiti tožnico. Navedeno ni moglo vplivati na zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Neutemeljen je zaključek sodišča, da tožnica z oceno poskusnega dela ni bila seznanjena. Iz izpovedb prič A. A., B. B. in toženca izhaja, da je bil zapisnik sestavljen, da je bila ocena podana, da sta o tem bila obveščena delodajalec in tožnica, saj je ta vedela, da gre za oceno njenega dela in prav zaradi tega zapisnika ni hotela prevzeti, zaradi česar ji je bil zapisnik poslan skupaj z odpovedjo. Sodišče prve stopnje se neutemeljeno sklicuje na sodbo pritožbenega sodišča Pdp 1426/2003, saj se ta nanaša na prej veljavni Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002 s spremembami), ki je v primeru neuspešno opravljenega poizkusnega dela predvideval izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, sedaj veljavni Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/2013) pa v takšnem primeru predvideva redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Poskusno delo ni namenjeno sankcioniranju delavčevih kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, temveč preizkusu delavčevih delovnih sposobnosti pa tudi osebnih lastnosti v širšem smislu, ki so potrebna za uspešno opravljanje dela pri delodajalcu. Strokovna nedoslednost, napake pri delu z blagajno, neprimerna komunikacija s poslovnimi partnerji in zaposlenimi so vsekakor utemeljeni razlogi, ki jih je delodajalec navedel v sklepu o redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Neuspešno opravljeno poizkusno delo ni krivdni razlog za odpoved. Delodajalec mora dokazati le, da delavec ni izpolnil njegovih pričakovanj. Navedeno naj bi nesporno izhajalo iz ugotovitev komisije, zapisnikov o oceni dela ter izpovedb prič A. A. in B. B. 4. Revizija ni utemeljena.

5. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

6. Tožena stranka sicer uveljavlja revizijski razlog bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, vendar tega očitka z ničemer ne konkretizira, zato revizije v tej smeri niti ni možno preizkusiti.

7. Večina revizijskih navedb pomeni prikrito uveljavljanje zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, vendar revizije iz tega razloga ni mogoče vložiti (tretji odstavek 377. člena ZPP). Takšne so revizijske navedbe o tem, da iz izpovedb prič A. A. in B. B. ter toženca izhaja utemeljenost razlogov, ki jih je delodajalec navedel v redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi (strokovna nedoslednost, napake pri delu z blagajno, neprimerna komunikacija s poslovnimi partnerji in zaposlenimi...).

8. Za izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja gre tudi pri revizijski navedbi o neutemeljenosti zaključka, da tožnica ni bila seznanjena z oceno poskusnega dela in pri zatrjevanju, da je bil zapisnik o oceni poskusnega dela tožnici poslan skupaj z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Toženec se pri tem zavajajoče sklicuje na navedbo tožnice v tožbi, da ji "o tej oceni ni nikoli nihče ničesar povedal in je bila o domnevni oceni seznanjena šele potem, ko je prejela odpoved pogodbe o zaposlitvi". Te navedbe v povezavi z ostalimi nikakor ni možno razumeti tako, da tožnica priznava, da ji je bila ocena poskusnega dela vročena skupaj z odpovedjo, saj je v tožbi povsem jasno zapisala, da zapisnika o oceni poskusnega dela ni videla, dokler ga ni prejela od sodišča. Toženec je takšno vročitev zapisnika o oceni poskusnega dela prvič zatrjeval šele v pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje, ne da bi pri tem navajal, da tega brez svoje krivde ni mogel storiti že prej. Zato je sodišče druge stopnje te navedbe pravilno štelo za nedopustno pritožbeno novoto.

9. Neuspešno opravljeno poskusno delo je v skladu s peto alinejo prvega odstavka 89. člena ZDR-1 razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. V skladu z drugim odstavkom 89. člena ZDR-1 delodajalec lahko delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi le, če obstaja utemeljen razlog iz prejšnjega odstavka, ki onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi.

10. Sodišče je pravilno uporabilo materialno pravo, ko je na podlagi dokazne ocene, da toženec ni dokazal v odpovedi pogodbe o zaposlitvi navedenih razlogov, zaradi katerih je podal negativno oceno poskusnega dela, ugotovilo nezakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Če se v sodnem postopku izkaže, da ne drži nobena od ugotovitev, na katerih temelji negativna ocena poskusnega dela, potem je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki je podan zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela nezakonita. Res je sicer, da je institut poskusnega dela namenjen predvsem temu, da delodajalec preveri, ali delo delavca v praksi ustreza njegovim pričakovanjem, vendar to ne pomeni, da delodajalec ni dolžan dokazati ugotovitev, na podlagi katerih je sprejel negativno oceno poskusnega dela. Ne zadošča, da delodajalec dokaže zgolj to, da je uspešnost poskusnega dela negativno ocenil, temveč mora dokazati tudi resničnost dejstev, na katera se takšna ocena opira.

11. Toženec je v redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi kot razlog za negativno oceno poskusnega dela navedel strokovne nedoslednosti, napake pri delu na blagajni (pos transakcije), neprimerno komunikacijo s poslovnimi partnerji (vodja prodaje Mercatorja) in zaposlenimi delavci. Nobenega od teh očitkov toženec do prvega naroka za glavno obravnavo ni konkretiziral. Dejansko je bila tožnica tista, ki je v tožbi in pripravljalnih vlogah pojasnila, na katere konkretne dogodke bi se ti očitki lahko nanašali in zakaj niso resnični. Dokazni zaključek sodišča, da tožnica ni storila očitanih nepravilnosti, ki so bile podlaga za negativno oceno poskusnega dela, pomeni dejansko ugotovitev, ki jo toženec z revizijo ne more izpodbiti zgolj s sklicevanjem na to, da nasprotno izhaja iz izpovedb toženca in prič A. A. in B. B., saj gre za nedovoljeno uveljavljanje zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Toženec v zvezi s takšnim dokaznim zaključkom sodišča ne uveljavlja, da je bil posledica tega, da je sodišče zmotno uporabilo katero od določb pravdnega postopka oziroma, da je ni uporabilo.

12. Revizijsko sodišče ugotavlja, da z revizijo uveljavljani razlogi niso podani, zato jo je na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo kot neutemeljeno.