Jedro

Ni podana navezna okoliščina po sedežu tožene stranke, če ima v državi samo svojo poslovalnico.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Prvo sodišče je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da Sodišče Republike Slovenije ni pristojno za reševanje te pravdne zadeve. Tožbo tožeče stranke je zato zavrglo ter odločilo, naj vsaka stranka nosi svoje stroške. Proti sklepu se zaradi zmotne uporabe materialnega prava pritožuje tožnik ter sodišču predlaga, naj sklep spremeni in določi, da je Sodišče RS pristojno za reševanje te zadeve, zadevo pa nato vrne prvemu sodišču v ponovno odločanje. Pritožnik se sklicuje na pravdne zadeve v katerih naj bi šlo za plačilo odškodnine, ki se nanašajo na isti škodni dogodek ter naj bi bilo v njih pravnomočno razsojeno navkljub ugovorom glede jurisdikcije. Po naziranju pritožnika bi nasprotovalo ustavnemu načelu enakosti, če bi v obravnavani zadevi obveljala odločitev prvostopnega sodišča. Dalje pritožnik meni, da je podana navezna okoliščina po sedežu tožene stranke, saj je imela na območju RS filialo. Pritožba ni utemeljena. Pritožbeno sodišče soglaša z odločitvijo in razlogi prvega sodišča. V obravnavani zadevi ni podana nobena izmed naveznih okoliščin, po kateri bi bilo sodišče Republike Slovenije pristojno za reševanje zadeve. V tej zadevi je pritožbeno sodišče enkrat sicer razveljavilo odločitev prvega sodišča. Takrat je bil razlog v tem, ker je bilo potrebno ugotoviti še to, ali ni morda tožena stranka po 25.6.1991 izrecno ali molče pristala na jurisdikcijo slovenskega sodišča (50.člen Zakona o ureditvi kolizije zakonov s predpisi drugih držav - ZUKZ). Prvo sodišče je v ponovljenem postopku ugotovilo, da takšnega pristanka s strani tožene stranke v tem postopku ni bilo, zato je odločilo, da pristojnost slovenskega sodišča ni podana ter tožbo zavrglo. Prvo sodišče je za svojo odločitev navedlo tudi vse razloge, na katere se pritožbeno sodišče na tem mestu v celoti sklicuje, saj bi njihovo ponavljanje pomenilo le nepotrebno podvajanje. Navedbam pritožnika pa je potrebno odgovoriti, da se v neposlovnih odškodninskih sporih pristojnost našega sodišča presoja po naveznih okoliščinah, opredeljenih v določbah od 46. do 53. člena ZUKZ. Po 46.členu ZUKZ je tako slovensko sodišče pristojno za reševanje zadeve, če ima pravna oseba v Republiki Sloveniji sedež. Pravilo o poslovalnicah ne govori - za razliko od pravil glede jurisdikciji v nekaterih drugih vrstah sporov (npr. 55. člen istega zakona, ki se nanaša na pogodbene obveznosti). Pritožnikove navedbe, da bi moralo biti naše sodišče pristojno zato, ker naj bi imela tožena stranka v naši državi filialo, so tako neutemeljene; poleg tega pa ta navedba niti ni konkretizirana. Nadalje niti ni mogoče pritrditi pritožniku, ko zatrjuje, da izpodbijani sklep nasprotuje načelu enakosti, ker bi naj v nekaterih drugih primerih sodišča odločila drugače. Navedeno ne drži. Ne glede na to pa je sodišče pri odločanju vezano na ustavo in zakon in tudi pri ustavnem načelu enakosti gre za enakost pred in ne morda izven zakona. Zakon pa, kot je bilo že pojasnjeno, ne nudi podlage za določitev pristojnosti slovenskega sodišča. Ker je pritožba neutemeljena ter niso podani niti razlogi na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 380. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP/77, ki ga je bilo potrebno upoštevaje določbo 498.člena sedaj veljavnega ZPP še uporabiti v tej zadevi).