Jedro

Predlog za dopustitev revizije ne izpolnjuje strogih pogojev iz četrtega odstavka 367.b člena ZPP.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je tožencu na podlagi Pogodbe o medsebojnih pravicah in obveznostih z dne 31. 5. 2005 in Dodatka k pogodbi z istega dne naložilo v plačilo: znesek 3.000,00 EUR kot nagrado za tekmovalno sezono 2005/2006 za uvrstitev do tretjega mesta v 1A DRL, in znesek 17.502,00 EUR, ki predstavlja 6 mesečnih obrokov od februarja do junija 2006 v višini po 2.917,00 EUR kot v pogodbi dogovorjeno mesečno plačilo, vse zneske v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila in z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi toženca delno ugodilo, tako da je iz izreka prvostopenjske sodbe črtalo tekst „v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila“, sicer je pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Toženec je zoper navedeno odločitev vložil predlog za dopustitev revizije. Pretežni del predloga (točka II.) vsebinsko povzema dejanske ugotovitve, razloge drugostopenjske sodbe in pritožbene očitke. Zadnji del predloga (točka III.) izpostavlja, da nižji sodišči nista ugotovili, ali je toženec veljavno odstopil od pogodbe. Odstop je namreč bil veljaven. Iz njega izhaja, da je bil razlog za odstop v tem, da tožnik ni dosegel pričakovanj kluba, kar je bilo dokazano tudi z zaslišanji prič, sodišči pa sta kljub temu odločili drugače. Odločitev o odstopu od pogodbe je pomembno pravno vprašanje, s katerim se sodišči nista ukvarjali, zato je omajana pravna varnost. Nadalje predlog izpostavlja, da so ugotovitve nižjih sodišč nasprotne in zato omajana pravna varnost: prvostopenjsko govori o arbitrarnosti pogodbenega določila, drugostopenjsko sodišče pa, da nesanirana stara poškodba ni bila razlog za prekinitev pogodbe. Odločitev o veljavnem odstopu od pogodbe je odvisna od vsebine pogodbene določbe o „pričakovanjih kluba“. Ker se je vsebina te določbe izkazala za nejasno, po mnenju predlagatelja pa gre za pravni standard, meni, da je pomembno vprašanje, ali so „pričakovanja kluba“ pravni standard in kakšna je njihova vsebina. Klubski zdravnik je povedal, da je možno, da je poškodba levega gležnja vplivala na bolečine v desnem stopalu, sodni izvedenec pa je podal drugačno mnenje. Podano nasprotje bi sodišče lahko odpravilo s soočenjem izvedenca in priče, a je predlog zavrnilo, ker ni zakonsko predviden. Predlagatelj meni, da odločitev ni pravilna, saj lahko v dokaz predlaga vsako dokazno sredstvo, odločitev o tem vprašanju pa je pomembna za nadaljnjo sodno prakso.

4. Predlog ni popoln.

5. Po četrtem odstavku 367.b člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) mora stranka v predlogu (med drugim) natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost in kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve pa mora opisati natančno in konkretno. Zakon torej postavlja stroge zahteve po obveznih sestavinah predloga za dopustitev revizije, ki pa jim predlagatelj ni zadostil. 6. Predlog v delu, v katerem izpostavlja vprašanja o veljavnem odstopu od pogodbe, resda oblikuje posamična materialnopravna vprašanja, vendar so le-ta zastavljena presplošno in na abstraktni ravni, zaradi izostanka njihove obrazložitve pa ni mogoče niti sklepati, v čem naj bi sodišče druge stopnje ravnalo napačno in zakaj so njegove rešitve ali stališča nezakonita. Enako velja za ostali del predloga, v katerem predlagatelj niza procesne kršitve. Le-te namreč uveljavlja zgolj na načelni ravni, brez nadaljnje utemeljitve z (natančnim in konkretnim) opisom procesnega dejanskega stanja, z njegovo umestitvijo v sistem kršitev pravdnega postopka, na način, ki utemeljuje revizijski razlog bistvene kršitve določb postopka iz 370. člena ZPP.

7. Ker glede na navedeno predlog ni popoln, ga je Vrhovno sodišče zavrglo (šesti odstavek 367.b člen ZPP). Toženec, ki s predlogom ni uspel, sam krije svoje stroške postopka za dopustitev revizije (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).