Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je v okoliščinah obravnavanega primera pravilna materialnopravna presoja, da za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi niso izpolnjeni pogoji iz 109. člena ZDR-1.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je v okoliščinah obravnavanega primera pravilna materialnopravna presoja, da za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi niso izpolnjeni pogoji iz 109. člena ZDR-1.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo nezakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožniku 30. 10. 2019 in je to odpoved razveljavilo (I. točka izreka). Ugotovilo je, da tožniku delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo z izročitvijo izredne odpovedi 30. 10. 2019 in da pogodba o zaposlitvi in s tem delovno razmerje še vedno traja (II. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da tožnika pozove nazaj na delo, mu za čas od dneva nezakonitega prenehanja delovnega razmerja do dneva izdaje sodbe sodišča prve stopnje obračuna nadomestilo plače v višini 2.101,03 EUR, tožniku pa izplača netto zneske z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vsakega 15. dne v mesecu za pretekli mesec (III. točka izreka). Odločitev temelji na presoji, da je sicer podan odpovedni razlog iz prve alineje prvega odstavka 110. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur. l. RS št. 21/2014), saj je tožena stranka dokazala, da ima tožniku očitana kršitev vse znake kaznivega dejanja goljufije po petem v zvezi s prvim odstavkom 211. člena Kazenskega zakonika (KZ-1, Ur. l. RS št. 55/2008), da pa ni bil izpolnjen nadaljnji pogoj za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, določen v prvem odstavku 109. člena ZDR-1, to je, da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati do izteka odpovednega roka.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Soglašalo je z dejanskimi ugotovitvami in pravnimi stališči sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožena stranka predlagala dopustitev revizije glede naslednjega pravnega vprašanja: - ali je v okoliščinah obravnavanega primera pravilna materialnopravna presoja, da za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi niso izpolnjeni pogoji iz 109. člena ZDR-1. V kolikor pa vrhovno sodišče ne bi dopustilo revizije glede tega vprašanja, je tožena stranka podredno predlagala, da dopusti revizijo glede vprašanja: - ali je v okoliščinah obravnavanega primera pravilna materialnopravna presoja, da niso izpolnjeni pogoji za prenehanje pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča iz 118. člena ZDR-1. 4. Predlog je utemeljen.

5. Sodišče je v skladu s prvim odstavkom 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 s spremembami) dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodbe prakse vrhovnega sodišča; če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna; ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.

6. Vrhovno sodišče ugotavlja, da so pogoji iz prvega odstavka 367.a člena ZPP izpolnjeni glede vprašanja, ki je navedeno v izreku, zato je na podlagi 367.c člena ZPP dopustilo revizijo glede tega vprašanja.

7. Odločitev je bila sprejeta soglasno v senatu, navedenem v uvodu tega sklepa.