Jedro

Vprašanje pravne narave božičnice in vprašanje upravičenosti do tega prejemka tistih delavcev, ki jim je delovno razmerje med letom prenehalo, je ob neusklajeni sodni praksi sodišča druge stopnje pomembno za zagotovitev pravne varnosti in enotne uporabe prava.

Izrek

Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja pravne narave božičnice in upravičenosti do izplačila tega prejemka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je naložilo toženi stranki, da tožniku izplača božičnico v višini 607,43 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 12. 2006 do plačila. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo odločitev sodišča prve stopnje.

2. V pravočasnem predlogu za dopustitev revizije tožena stranka očita sodišču druge stopnje napačno uporabo materialnega prava, konkretno določbe 155. a člena kolektivne pogodbe tožene stranke, ki je po njenem mnenju avtonomiji tožene stranke prepustila odločitev, da se božičnica, kot obdarovanje ob prazniku, izplača le tistim delavcem, ki so ob izplačilu pri njej tudi dejansko zaposleni. Kot pomembno pravno vprašanje izpostavlja pravno naravo božičnice in s tem v zvezi upravičenost do izplačila tega prejemka tistih delavcev, ki jim je med letom prenehalo delovno razmerje. Opozarja na različno prasko sodišča druge stopnje glede tega pravnega vprašanja, saj je bil s sodbo Pdp 1736/2002 z dne 23. 9. 2004 identičen zahtevek zavrnjen z obrazložitvijo, da je božičnica prejemek, ki predstavlja obdaritev delavcev na praznik, torej boniteto za delavce, ki so na praznični dan še zaposleni, enako stališče pa je bilo zavzeto tudi v sodbi Pdp 1869/2001 z dne 31. 5. 2004. Glede tega vprašanja sodna praksa sodišča druge stopnje ni enotna, sodne prakse vrhovnega sodišča pa ni. Po mnenju tožene stranke gre za pomembno pravno vprašanje iz razloga, ker je umestitev božičnice v sistem nagrajevanja tako za delavce kot delodajalce dovolj pomembna, da zasluži odzivnost s strani Vrhovnega sodišča. 3. Predlog je utemeljen.

4. Vprašanje pravne narave božičnice in vprašanje upravičenosti do tega prejemka tistih delavcev, ki jim je delovno razmerje med letom prenehalo, je ob neusklajeni sodni praksi sodišča druge stopnje pomembno za zagotovitev pravne varnosti in enotne uporabe prava. Ker glede tega vprašanja sodne prakse vrhovnega sodišča ni, praksa sodišča druge stopnje pa ni enotna, je izpolnjen pogoj za dopustitev revizije po 2. alineji prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji).