Jedro

Revidentu je bila pravnomočno odmerjena starostna pokojnina z odločbo tožene stranke z dne 2. 10. 1996. Po uspehu v delovnem sporu glede razlike v plači s pravnomočnostjo s 17. 2. 2005 je bilo na njegovo zahtevo na novo odmerjena pokojnina (odločbi z dne 17. 8. 2007 in 6. 12. 2007). Ko je pravnomočno uspel še glede letalskega dodatka, mu je bila pokojnina še enkrat odmerjena (odločbi z dne 9. 7. 2008 in 3. 12. 2008). Po presoji revizijskega sodišča je bilo pravilno presojeno, da je tožena stranka zaradi spoštovanja ustavno varovanega načela pravnomočnosti (158. člen Ustave) in zaradi pomanjkanja zakonske ureditve nove odmere pokojnine zaradi naknadno obračunanih in plačanih prispevkov na podlagi sodne odločbe postopala v okviru možnosti in določbe ZPIZ-1 razlagala v revidentovo korist. Obnova postopka po določbah ZPIZ-1 in ZUP ni bila več mogoča zaradi poteka rokov. Poleg tega pri naknadno obračunanih in plačanih prispevkih ne gre za dejstvo, ki je obstajalo že v času odločanja v prvotnem postopku odmere (1. točka 260. člena ZUP), ampak je nastopilo pozneje z obračunom in plačilom prispevkov na podlagi pravnomočne sodbe. ZPIZ-1 v 180. in 181. členu ureja le ponovno odmero za primer reaktiviranega zavarovanca. Pri tem zavarovanec pridobi pravico do odmere (višje) nove pokojnine od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in največ za šest mesecev nazaj. Vendar je dejanski stan v obravnavani zadevi še najbližji obnovi postopka, čeprav ta niti ni bila izvedena niti ni bilo zanjo izpolnjenih zakonskih pogojev. Zato je razumna rešitev, da je tožniku priznana pravica do novo odmerjene pokojnine s prvim dnem meseca po vloženi zahtevi.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi tožene stranke z dne 17. 8. 2007 in 6. 12. 2007 v delu, v katerem se priznava pravica do starostne pokojnine v višini 947,56 EUR le od 1. 3. 2007 dalje ter da se prizna ista pravica od 1. 6. 1994 dalje s poračunom pokojnine za nazaj. Zavrnilo je tudi zahtevek, da se odpravita odločbi tožene stranke z dne 9. 7. 2008 in 3. 12. 2008 v delu, v katerem se priznava pravica do starostne pokojnine v višini 1.324,05 EUR le od 1. 2. 2008 dalje ter da se prizna ista pravica od 1. 6. 1994 dalje s poračunom pokojnine za nazaj. Obrazložilo je, da je tožnik 31. 5. 2007 vložil zahtevo za novo odmero pokojnine, ker je pravnomočno uspel v delovnem sporu III Pd 512/97 (z dnem 17. 2. 2005) glede razlike plače za dejansko opravljeno delo za čas od januarja 1992 do marca 1993, za katero je bilo prisojeno tudi plačilo prispevkov za pokojninsko zavarovanje (odločitev v zvezi z odločbama tožene stranke z dne 17. 8. 2007 in 6. 12. 2007). Na podlagi sodbe višjega sodišča Pdp 443/2007 (v zvezi s sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani 1070/2006) je tožnik 19. 1. 2008 zahteval novo odmero pokojnine, ker mu je bil prisojen tudi letalski dodatek, od katerega so bili plačani socialni prispevki (odločitev v zvezi z odločbama tožene stranke z dne 9. 7. 2008 in 3. 12. 2008). Ker so bili naknadno za nazaj plačani prispevki za pokojninsko zavarovanje na podlagi sodnih odločb, Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – ZPIZ-1 (Ur. l. RS, št. 106/99 in naslednji) pa v primeru, če se je prej že izplačevala pokojnina po pravnomočnih odločbah tožene stranke, ne določa, kako odmeriti pokojnino glede na naknadno plačane prispevke, je tožnik upravičen do višje pokojnine le za naprej od vložitve zahteve.

2. Sodišče druge stopnje se je strinjalo z dejanskimi razlogi prvostopenjskega sodišča, zavrnilo tožnikovo pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Obrazložilo je, da za novo odmero višje starostne pokojnine na podlagi naknadno izplačanih plač z odvedenimi prispevki sicer ni zakonske podlage, vendar drugostopenjsko sodišče ni smelo postopati v škodo stranke, ki je v socialnem sporu uveljavljala sodno varstvo (tretji odstavek 81. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih – ZDSS-1; Ur. l. RS, št. 2/2004 in naslednji). Ni pravne podlage, po kateri bi bil tožnik upravičen do višje pokojnine od 1. 6. 1994, ko se je starostno upokojil. 3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo zaradi bistvenih kršitev postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da se sodišče druge stopnje ni opredelilo do časovnega omejevanja priznanja pravice do višine pokojnine na vložitev zahteve. Odločba o pravilni odmeri starostne pokojnine je deklarativne narave, zato učinkuje ex tunc, do česar pa se pritožbeno sodišče tudi ni opredelilo. Tožena stranka je zaradi prenizko izplačane pokojnine za nazaj obogatena. Prispevki so bili naknadno plačani za preteklo obdobje, zato bi se na podlagi tretjega odstavka 5. člena in 39. člena ZPIZ-1 morali upoštevati pri novi odmeri pokojnine. Določba 259. člena ZPIZ-1 ni uporabljiva v tej zadevi. Kršeno je bilo varstvo pravnomočnosti sodne odločbe iz 158. člena Ustave, saj nista bili upoštevani sodni odločbi iz delovnih sporov.

4. Revizija je bila v skladu z 375. členom Zakona o pravdnem postopku – ZPP (Ur. l. RS, št. 26/1999 in naslednji) vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člen ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

7. Neutemeljen je revizijski očitek, da se sodišče druge stopnje ni opredelilo do pravnega vprašanja začetka učinkovanja nove odmere pokojnine na osnovi naknadno obračunanih in plačani prispevkov na podlagi uspeha v delovnopravnem sporu. Pritožbeno sodišče svojo obrazložitev gradi na presoji, da je v primeru pravnomočnih odločb o odmeri pokojnine zavarovancu, te možno spreminjati zaradi naknadno plačanih prispevkov po delovnopravnih sodbah le na podlagi izrednih pravnih sredstev, sicer pa zakon ne daje pravne podlage za novo odmero pokojnine za nazaj. ZPIZ-1 tako niti ne ureja začetka učinkovanja odločbe o novi odmeri pokojnine zaradi naknadno plačanih prispevkov zaradi izdane sodne odločbe. Pri izrednem pravnem sredstvu obnove postopka pa je v 263. členu ZPIZ-1 določeno, da izdana odločba v obnovi postopka učinkuje od prvega dne naslednjega meseca po dani zahtevi. Enako pa je bilo odločeno glede učinkovanja odločb o novi odmeri pokojnine po dveh vloženih revidentovih zahtevah, čeprav nista bili vloženi v okviru obnove postopka.

8. Revidentu je bila pravnomočno odmerjena starostna pokojnina z odločbo tožene stranke z dne 2. 10. 1996. Po uspehu v delovnem sporu glede razlike v plači s pravnomočnostjo s 17. 2. 2005 je bilo na njegovo zahtevo na novo odmerjena pokojnina (odločbi z dne 17. 8. 2007 in 6. 12. 2007). Ko je pravnomočno uspel še glede letalskega dodatka, mu je bila pokojnina še enkrat odmerjena (odločbi z dne 9. 7. 2008 in 3. 12. 2008). Po presoji revizijskega sodišča je bilo pravilno presojeno, da je tožena stranka zaradi spoštovanja ustavno varovanega načela pravnomočnosti (158. člen Ustave) in zaradi pomanjkanja zakonske ureditve nove odmere pokojnine zaradi naknadno obračunanih in plačanih prispevkov na podlagi sodne odločbe postopala v okviru možnosti in določbe ZPIZ-1 razlagala v revidentovo korist. Obnova postopka po določbah ZPIZ-1 in Zakona o splošnem upravnem postopku – ZUP (Ur. l. RS, št. 80/99 in naslednji) ni bila več mogoča zaradi poteka rokov. Poleg tega pri naknadno obračunanih in plačanih prispevkih ne gre za dejstvo, ki je obstajalo že v času odločanja v prvotnem postopku odmere (1. točka 260. člena ZUP), ampak je nastopilo pozneje z obračunom in plačilom prispevkov na podlagi pravnomočne sodbe. ZPIZ-1 v 180. in 181. členu ureja le ponovno odmero za primer reaktiviranega zavarovanca. Pri tem zavarovanec pridobi pravico do odmere (višje) nove pokojnine od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in največ za šest mesecev nazaj. Vendar je dejanski stan v obravnavani zadevi še najbližji obnovi postopka, čeprav ta niti ni bila izvedena niti ni bilo zanjo izpolnjenih zakonskih pogojev. Zato je razumna rešitev, da je tožniku priznana pravica do novo odmerjene pokojnine s prvim dnem meseca po vloženi zahtevi. Po 263. člen ZPIZ-1 namreč odločba, izdana v obnovi postopka, učinkuje od prvega dne naslednjega meseca po dani zahtevi.

9. Glede na navedeno in v skladu s 378. členom ZPP je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.