Jedro

Izpodbijana odločitev, zaradi katere tožnik uveljavlja BPP, temelji na zakonski domnevi iz 86. člena ZZZDR. Iz slednjega izhaja, da velja za očeta otroka, rojenega v zakonski zvezi ali v dobi tristo dni po prenehanju zakonske zveze, mož otrokove matere. V konkretni zadevi pa ni sporno in temu tožnik ne ugovarja, da je bila otrokova mati v času otrokovega rojstva v zakonski zvezi z romunskim državljanom. Na podlagi navedenih ugotovitev po presoji sodišča tožnik nima verjetnega izgleda za uspeh v postopku izpodbijanja vpisanih podatkov o očetu otroka v matičnem registru.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Upravno sodišče RS, Služba za brezplačno pravno pomoč, zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem na prvi stopnji v zvezi z upravnim sporom, ki se vodi pred Upravnim sodiščem RS v Ljubljani pod opravilno številko I U 916/2014, v zadevi spremembe že vpisanega podatka pri vpisu rojstva A.A. ter kot oprostitev stroškov postopka. Iz obrazložitve izhaja, da je tožnik pri Upravnem sodišču RS vložil prošnjo za dodelitev BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem na prvi stopnji v zvezi z upravnim sporom, ki se vodi pred Upravnim sodiščem RS v Ljubljani pod opr. št. I U 916/2014, v zadevi spremembe že vpisanega podatka pri vpisu rojstva A.A. ter kot oprostitev stroškov postopka. Pristojni organ za BPP je po uradni dolžnosti iz spisa I U 916/2014 pridobil prvostopenjsko odločbo Upravne enote Novo mesto 211-284/2013-11 z dne 31. 1. 2014 ter drugostopenjsko odločbo Ministrstva za notranje zadeve 211-16/2014/2 (1322-09) z dne 15. 4. 2014. Tožena stranka se v obrazložitvi svoje odločitve sklicuje na 24. člen ZBPP, na podlagi katerega zaključuje, da tožnik nima verjetnega izgleda za uspeh v zadevi, glede katere je zaprosil za BPP. V navedeni zadevi je namreč Upravna enota Novo mesto v matičnem registru izvršila vpis rojstva A.A., ki ga je ... v Novem mestu rodila B.B. (sedaj C.), romunska državljanka. Na podlagi zapisnika o priznanju očetovstva pred rojstvom otroka, ki ga je 14. 10. 2011 pri Centru za socialno delo Krško podal tožnik in s katerim je soglašala mati otroka B.B., je bil v matični register kot oče otroka vpisan tožnik. 17. 5. 2013 je Center za socialno delo Krško prvostopenjskemu organu posredoval dopis, s katerim ga je obvestil, da je bil v okviru drugih postopkov seznanjen z okoliščino, da je otrokova mati B.B., romunska državljanka, v zakonski zvezi z romunskim državljanom C.C. Na podlagi 86. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR) velja za očeta otroka, rojenega v zakonski zvezi ali v dobi tristo dni po prenehanju zakonske zveze, mož otrokove matere. Skladno z domnevo očetovstva je bilo treba v matični register kot očeta mld. A.A. vpisati C.C. ter izbrisati podatek o že vpisanem očetu, to je tožniku. V konkretni zadevi je bilo na podlagi relevantnega dejanskega stanja pravilno uporabljeno materialno pravo (določila Zakona o matičnem registru, v nadaljevanju ZMatR), zaradi česar ni izpolnjen objektivni pogoj za dodelitev BPP.

Tožnik se z navedeno odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da je tožena stranka kršila 24. člen ZBPP. Tožena stranka ni ugotovila, da tožnik tudi uveljavlja, da so mu z izpodbijanima odločbama kršene ustavne in druge pravice tožnika do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave RS, enakosti pred zakonom po 14. členu Ustave RS, pravice do varstva pravic zasebnosti in osebnostnih pravic iz 35. člena Ustave RS, pravice do varstva človekove osebnosti in dostojanstva iz 34. člena Ustave ter 2. člena Ustave RS. Z izpodbijanima odločbama so kršeni tudi 7. člen, 8. člen in 17. člen Konvencije o otrokovih pravicah in 8. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah. Tožena stranka bi morala pri ugotavljanju utemeljenosti in razumnosti tožnikovega zahtevka upoštevati, da sodno varstvo, za katerega je tožnik zaprosil za BPP, vsebuje drugačne možnosti za presojo kot so v upravnem postopku. Sodišče je na podlagi 125. člena Ustave RS pristojno za razlago prava, vključno z uporabo instituta „exceptio illegalis“. Glede na to, da je tožena stranka povsem prezrla ustavnopravni vidik, ki je za končno odločitev v zadevi nadvse pomemben, in se do njega sploh ni opredelila, ni presojala možnosti za tožnikov uspeh v smislu 24. člena ZBPP. Zato je izpodbijana odločba nepravilna in nezakonita. Tožena stranka je tudi posegla v ustavno pravico tožnika do sodnega varstva. Z odrekanjem BPP mu onemogoča, da uveljavlja kršitve ustavnih pravic.

Tožnik v nadaljevanju navaja, da se je tožena stranka spustila v detajlno preučevanje uporabe materialnega prava in pravil postopka s strani upravnih organov ter na tej podlagi zaključila, da tožnik nima verjetnih možnosti za uspeh. Takšna presoja pa je ne samo nepravilna, ampak bistveno presega namen samega preizkusa po 24. členu ZBPP. Pri tem se tožnik sklicuje še na sodno prakso Upravnega sodišča RS, iz katere izhaja, da se prošnja za BPP zavrne, če je očitno, da zadeva nima (niti) verjetnega izgleda za uspeh. V konkretni zadevi pa ta pogoj ni izpolnjen. Nenazadnje odločba Ministrstva za notranje zadeve, s katero je zavrnjena tožnikova pritožba zoper odločbo o vpisu spremembe v matičnem registru, vsebuje pouk o pravnem sredstvu, iz katerega izhaja, da je zoper odločbo prvostopenjskega organa mogoče vložiti tožbo pred Upravnim sodiščem RS. Zato tožena stranka te pravice ne more omejiti s svojim odločanjem in neutemeljenim presojanjem. Tožnik še navaja, da je tudi sicer tožena stranka zmotno presodila, da je upravni organ pravilno uporabil materialno pravo. Tožnik se pri tem sklicuje na tožbo, ki se obravnava pred Upravnim sodiščem RS pod opr. št. I U 916/2014. Tožnik je v navedenem upravnem sporu poudaril, da med tamkajšnimi tožniki, torej tožnikom D.D., mld. A.A. in B.B. obstajajo dejanske družinske vezi. Sklicuje se še na 20. člen ZMatR in meni, da ni bil pravilno uporabljen. Upravni organ pa tudi ni pristojen za ugotavljanje očetovstva niti v okviru zakonske domneve. To je v izključni pristojnosti pravdnega sodišča. Pravna podlaga za spremembo podatkov bi bila v konkretnem primeru lahko le sodna odločba o ugotovitvi oz. izpodbijanju očetovstva. Prav tako ni v javnem interesu, da so v matičnih knjigah vpisani podatki, ki ne ustrezajo dejanskosti. Z izpodbijanima odločbama so kršene ustavne in druge pravice tožnikov, Konvencija o otrokovih pravicah in Evropska konvencija o človekovih pravicah. Tožnik predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponovno odločanje, toženi stranki pa naloži, da je dolžna tožniku povrniti stroške tega postopka. Tožnik tudi prosi, da ga sodišče v predmetnem postopku oprosti plačila sodnih taks.

Tožena stranka je sodišču posredovala spisno dokumentacijo, na tožbo pa ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita iz razlogov, ki so navedeni v njeni obrazložitvi in se sodišče nanje sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), glede tožbenih ugovorov pa dodaja: V obravnavani zadevi je bila zavrnjena tožnikova prošnja za dodelitev BPP v zvezi z upravnim sporom, ki se vodi pred Upravnim sodiščem RS v Ljubljani pod opr. št. I U 916/2014 v zadevi spremembe že vpisanega podatka pri vpisu rojstva A.A. Tožena stranka je zaključila, da tožnik v navedeni zadevi nima verjetnega izgleda za uspeh. Z navedenim zaključkom pa se strinja tudi sodišče. Po določbah 24. člena ZBPP se pri presoji BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP, predvsem, da (med drugim) ima zadeva verjeten izgled za uspeh in jo je razumno sprožati (1. alinea prvega odstavka 24. člena ZBPP). Kdaj je zadeva očitno nerazumna, je določeno v drugem odstavku omenjenega člena, po katerem se šteje, da je zadeva očitno nerazumna tudi, kadar je zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago.

Izpodbijana odločitev, zaradi katere tožnik uveljavlja BPP, temelji na zakonski domnevi iz 86. člena ZZZDR. Iz slednjega izhaja, da velja za očeta otroka, rojenega v zakonski zvezi ali v dobi tristo dni po prenehanju zakonske zveze, mož otrokove matere. V konkretni zadevi pa ni sporno in temu tožnik ne ugovarja, da je bila otrokova mati B.B. v času otrokovega rojstva v zakonski zvezi z romunskim državljanom C.C. Na podlagi navedenih ugotovitev tudi po presoji sodišča tožnik nima verjetnega izgleda za uspeh v postopku izpodbijanja vpisanih podatkov o očetu otroka v matičnem registru.

Ker gre za vpis podatkov v matični register na podlagi zakonske domneve, je odločitev tožene stranke, da tožnik v obravnavani zadevi nima verjetnih izgledov za uspeh, pravilna. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo tožniku sicer bolj obširno pojasnila zakaj v predmetni zadevi nima verjetnih izgledov za uspeh. To pa po presoji sodišča še ne pomeni, da se je spustila v detajlno preučevanje zadeve, glede katere je tožnik uveljavljal BPP, ampak iz navedene odločbe izhaja pravilna ugotovitev, da tožnik nima (niti) verjetnega izgleda za uspeh.

Zato po presoji sodišča tožnikovi ugovori, da izpodbijana odločitev ni pravilna, niso utemeljeni. Sodišče zavrača tožnikove ugovore, da tožena stranka ni upoštevala, da tožnik v zadevi, za katero prosi za BPP, uveljavlja tudi kršitev ustavnih in drugih pravic. Tožena stranka je v obravnavani zadevi ocenila verjetnost tožnikovega uspeha v zadevi I U 916/2014, ki se vodi pred Upravnim sodiščem v Ljubljani, tako kot določa ZBPP. Dejstvo, da je tožena stranka ocenila verjetnost tožnikovega uspeha v omenjenem upravnem sporu, samo po sebi ne pomeni, da so tožniku kršene ustavne pravice. Ne gre za kršitev ustavnih pravic, če je bila odločitev tožene stranke v skladu z ZBPP. Presoja o tem, ali ima konkretna zadeva verjeten izgled za uspeh, je namreč vsebinski pogoj, ki je med drugim določen v 24. členu ZBPP za dodelitev BPP. Tožnik pa ima v navedenem upravnem sporu še vedno možnost, da uveljavlja svoje pravice sam. Zato so neutemeljene tožnikove navedbe, da so mu kršene ustavne in druge pravice. Na drugačno odločitev v zadevi tudi ne more vplivati tožnikovo sklicevanje na sodbo Upravnega sodišča II U 132/2014 in sklep Vrhovnega sodišča I Up 17/2002, saj gre v omenjenih zadevah za drugačno situacijo kot v obravnavani zadevi.

Ker je predmet presoje v tem upravnem sporu zakonitost odločbe tožene stranke, s katero je bila zavrnjena tožnikova prošnja za BPP, so nerelevantni tožnikovi vsebinski ugovori, ki se nanašajo na upravni spor, ki se vodi pri tem sodišču pod I U 916/2014. Tožniku je z izpodbijano odločbo pravilno pojasnjeno, da ima tožnik sicer možnost uveljavljati svoje ugovore v navedeni zadevi, pri čemer pa je njihova presoja zaradi zakonske domneve omejena. Prav tako mu je pravilno pojasnjeno, da je omenjeno zakonsko domnevo, na podlagi katere je bila izvedena sprememba vpisa v matičnem registru, mogoče izpodbiti s tožbo na izpodbijanje očetovstva. Sodišče še pojasnjuje, da ima tožnik prav tako možnost, da v tem postopku (izpodbijanje očetovstva) prosi za BPP.

Neutemeljen je tudi tožnikov predlog, naj sodišče odloči o taksni oprostitvi v zadevi. Na podlagi četrtega odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) se taksa ne plačuje v postopkih odločanja o dodelitvi BPP.

Iz pojasnjenih razlogov je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in je izpodbijana odločba pravilna in zakonita.

Izrek o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1. Če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.