Jedro

V sporu o subvencioniranju neprofitne najemnine gre za socialni spor, v katerem je revizija že po zakonu dovoljena.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje zavrnilo zahtevek tožnice za odpravo odločbe Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana z dne 1. 7. 2009, ki je bila potrjena z odločbo tožene stranke z dne 3. 9. 2009 in za priznanje subvencionirane najemnine tožnici od 1. 6. 2009 do 31. 5. 2010. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnice ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je navedeni odločbi odpravilo, tožnici pa priznalo subvencionirano najemnino v znesku 238,00 EUR od 1. 5. 2009 do 30. 4. 2009 in stroške postopka.

2. V pravočasnem predlogu za dopustitev revizije tožena stranka navaja tri pravna vprašanja, in sicer (po povzetku bistvene vsebine nekoliko nejasno oblikovanega prvega vprašanja), ali se pri upoštevanju premoženjskih pogojev za subvencijo najemnine upošteva dohodek iz dejavnosti, ki je znan ob vložitvi vloge za subvencijo, ali dohodek, ki je ugotovljen šele enkrat kasneje (sodišče naj bi z upoštevanjem dohodka tožnice po odločbi z dne 30. 4. 2010 kršilo določbo 30. člena Zakona o socialnem varstvu – ZSV, Ur. l. RS, št. 54/92 in nadalj. in določbi 3. ter 4. člena Pravilnika o metodologiji za upoštevanje dohodka iz dejavnosti za pridobitev pravice do denarne socialne pomoči – Ur. l. RS, št. 64/2001 in nadalj.), ali je najemnik upravičen do subvencije že pred vložitvijo vloge (tožnica je vlogo podala 11. 5. 2009, kar naj bi bilo v nasprotju z 14. in 15. členom Uredbe o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih ter merilih in postopku za uveljavljanje subvencioniranih najemnin - Ur. l. RS, št. 141/2003 in nadalj.) in ali sodišče lahko kljub predhodni odločbi o priznanju subvencije za določeno obdobje, s svojo naknadno odločbo prizna subvencijo najemnine za čas, ki se delno pokriva s prejšnjo odločbo. V konkretni zadevi gre za mesec maj 2009, saj je bila za ta mesec (in za mesece pred tem) tožnici s prejšnjo odločbo že priznana subvencija v višini 238,18 EUR. V nadaljevanju predloga navaja, da se sporna vprašanja v praksi ne pojavljajo pogosto, vendar je zaradi trenutne krize mogoče pričakovati močno povečanje zahtev za subvencioniranje najemnin, kar bo imelo znatne posledice za državni proračun.

3. Predlog ni dovoljen.

4. Iz določbe 5. b točke 7. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004) izhaja, da je socialno sodišče med drugim pristojno tudi za odločanje o pravici do socialnih prejemkov iz različnih naslovov, če je njihov namen reševati socialno varnost upravičencev in če je za priznanje pravice do takšnega prejemka odločilen premoženjski cenzus. Iz 31. člena istega zakona izhaja, da je (med drugim) revizija dovoljena v socialnih sporih o pravicah do in iz socialnih zavarovanj in socialnega varstva, razen v sporih o pravici do dodatka za pomoč in postrežbo, pravici do invalidnine za telesno okvaro in pravici do zdraviliškega zdravljenja.

5. Navedeno pomeni, da gre tudi v sporu o subvencioniranju neprofitne najemnine za socialni spor, v katerem je revizija že po zakonu dovoljena. Zato ni pravne podlage niti pravnega interesa tožene stranke, da bi Vrhovno sodišče odločalo še o predlogu za dopustitev revizije. Takšen predlog je nedovoljen.

6. Glede na navedeno in ob smiselni uporabi določb 377. in 374. člena ZPP je Vrhovno sodišče predlog za dopustitev revizije zavrglo.