Jedro

Pogoji iz 367. a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnica je preko svoje tedanje pooblaščenke, odvetnice A. A., zoper prvega toženca vodila izvršilni postopek. Za zastopanje v tem izvršilnem postopku je prvi toženec pooblastil drugo toženko - odvetnico. Prvi toženec je svojo obveznost poravnal tako, da je znesek v višini 13.636,18 EUR nakazal na poslovni transakcijski račun tožničine pooblaščenke, odvetnice A. A. Njen poslovni transakcijski račun je bil zaradi odprtih postopkov izvršbe blokiran, zato je banka po prejemu navedenega zneska denar nakazala prvemu upniku pooblaščenke, tožnica pa tega denarja ni dobila. Tožnica je zato vložila tožbo za plačilo odškodnine proti obema tožencema.

2. Sodišče prve stopnje je odločilo, da je druga toženka dolžna plačati tožnici 13.636,19 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12. 1. 2016 dalje. Zahtevek proti prvemu tožencu je zavrnilo.

3. Zoper odločitev sodišča prve stopnje sta vložila pritožbo oba toženca. Prvi toženec je izpodbijal odločitev o stroških postopka, druga toženka pa obsodilni del sodbe. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbama ter spremenilo izpodbijano sodbo tako, da je tožbeni zahtevek tudi v tem delu zavrnilo in odločilo o stroških celotnega postopka.

4. Tožnica zoper odločitev pritožbenega sodišča vlaga predlog za dopustitev revizije. Zastavlja vprašanji: - ali je višje sodišče pravilno interpretiralo materialno pravo s tem, ko je ocenilo, da je izpolnitev obveznosti z nakazilom na poslovni račun tožničine odvetnice pravilna, kljub temu da je v sklepu o izvršbi določena obveznost plačila na fiduciarni transakcijski račun tožničine pooblaščenke; - ali je višje sodišče pravilno interpretiralo materialno pravo s tem, ko je ocenilo, da člen 9 a. Zakona o odvetništvu (ZOdv) ne vpeljuje obveznosti za odvetnike, da poskrbijo, da bo njihova stranka izpolnila denarno obveznost za stranko odvetnika prav na njegov fiduciarni račun, čeprav je bil namen Upravnega odbora Odvetniške zbornice Slovenije prav v tem, da se z uvedbo fiduciarnega računa prepreči združevanje strankinih in odvetnikovih denarnih sredstev in se stranko s tem zaščiti v primeru morebitnih dolgov njenega odvetnika zaradi izvršbe, ki so uvedene na njegovem poslovnem transakcijskem računu.

Po njeni oceni bi prvi toženec skladno z 280. členom Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) in 40. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) svojo obveznost pravilno izpolnil, če bi sredstva nakazal na transakcijski račun, ki je bil naveden v predlogu za izvršbo, na katerega se je skliceval sklep o izvršbi. Prvi toženec je svojo obveznost napačno izpolnil na poslovni transakcijski račun tožničine pooblaščenke, čeprav je iz sklepa o izvršbi izhajala obveznost izpolnitve na njen fiduciarni račun. Druga toženka, ki je sama odvetnica, bi morala poskrbeti za to, da bi prvi toženec svojo obveznost izpolnil na fiduciarni račun tožničine pooblaščenke, saj je pomen odvetnikove obveznosti, da ima fiduciarni račun, prav v tem, da se zagotovi strankam, da bodo njihova sredstva zaščitena pred upniki odvetnika v primeru izvršbe, stečaja ali zapuščine. Druga toženka je po njenem mnenju opustila dolžno skrbnost s tem, ko je prezrla splošna pravila glede pravilne izpolnitve obveznosti (skladno z določili 280. člena OZ in 40. člena ZIZ), zaradi česar je odgovorna za škodo. Opozarja tudi, da ni obstoječe sodne prakse Vrhovnega sodišča glede dolžnosti odvetnika, da opozori svojo stranko na plačilo na fiduciarni račun odvetnika nasprotne stranke.

5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367. a člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).

7. Uvodoma pojasnjuje, da tožnica ni vložila pritožbe zoper odločitev sodišča prve stopnje, s katero je zavrnilo njen zahtevek zoper prvega toženca. Odločitev je v tem delu zato postala pravnomočna. Vprašanj, povezanih s (pravilno) izpolnitvijo prvega toženca in posledično z njegovo odgovornostjo, tožnica zato s predlogom za dopustitev revizije ne more več uveljavljati.

8. Vrhovno sodišče je ocenilo, da pogoji iz 367. a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni, in je tožničin predlog za dopustitev revizije zavrnilo (četrti odstavek 367. c člena ZPP).