Jedro

Presoja višine odškodnine za negmotno škodo.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Tožnik je dne 8.12.2002 v prometni nesreči, ki jo je povzročil toženkin zavarovanec, utrpel nihajno poškodbo vratne hrbtenice z nategom obhrbteničnega mišičja vratu, poškodbo dvoglave mišice na desni nadlahti in udarnino v predelu medenice na levi sprednji strani. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik zahteval, da mu toženka plača 1.408.800 SIT odškodnine z zakonskimi zamudnimi obrestmi, saj je toženka tožniku že izplača primerno akontacijo odškodnine. Tožniku je naložilo, da mora toženki v 15 dneh povrniti njene pravdne stroške v znesku 7.700 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje prvostopenjske sodbe dalje.

Sodišče druge stopnje je zavrnilo tožnikovo pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Sodbo pritožbenega sodišča tožnik zaradi zmotne uporabe materialnega prava izpodbija z revizijo. Ponovno se sklicuje na vse tiste okoliščine, ki po njegovem mnenju opravičujejo odškodnino za prestane telesne bolečine in nevšečnosti ter za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti v celotnih zahtevanih zneskih, in ki jih sodišči prve in druge stopnje nista dovolj upoštevali. Pri tem opozarja na primere Vrhovnega sodišča RS opr. št. II Ips 301/2000, II Ips 605/2001 in II Ips 12/2004. Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

V reviziji uveljavljeni revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava v zvezi z odločitvijo o obsegu pripadajočih denarnih odškodnin za posamične oblike nepremoženjske škode tožnik utemeljuje s ponovnim poudarjanjem okoliščin, ki naj bi po njegovem mnenju opravičevale odškodnino v zahtevanih zneskih. Tak način uveljavljanja revizijskega razloga zmotne uporabe materialnega prava je neutemeljen, čim se izkaže, da so bila vsa v reviziji ponovno navedena pravno relevantna dejstva, obstoj katerih je v sodbah sodišč prve in druge stopnje neizpodbojno ugotovljen (tretji odstavek 370. člena Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS 26/99 in nasl., v nadaljevanju ZPP), ustrezno in pravilno upoštevana že v pravnomočni sodbi. Odmera odškodnine ne more odraziti le oškodovančevega individualnega vrednotenja konkretnih posledic, katerih subjektivno doživljanje je z vidika slehernega oškodovanca že po naravi stvari zanj neugodno. Pomembno je, da ima omenjeno načelo korektiv v načelu objektivne pogojenosti višine odškodnine, ki terja vrednotenje ugotovljenih konkretnih škodnih posledic tudi v primerjavi s škodnimi posledicami številnih drugih oškodovancev v različnih primerih iz sodne prakse. To je namreč pogoj za enotno obravnavanje škod različnega obsega in določanje odškodnin zanje v ustreznih razmerjih. Primerjava s prisojenimi odškodninami v podobnih primerih pokaže, da je bilo to načelo pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo, ki jo je utrpel tožnik pravilno upoštevano.(1) Primeri Vrhovnega sodišča RS, na katere se sklicuje revident, s konkretnim primerom niso primerljivi, saj se intenzivnost in trajanje telesnih bolečin ter nevšečnosti, ki so jih oškodovanci utrpeli, bistveno razlikujejo od tožnikovih.

Glede na navedeno je revizijsko sodišče revizijo na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo kot neutemeljeno in z njo tudi priglašene revizijske stroške.

Op. št. (1): Primerjaj odločbe Vrhovnega sodišča RS opr. št. II Ips 361/2004, II Ips 565/2005, II Ips 744/2005, II Ips 769/2005, II Ips 476/2004, II Ips 703/2004, II Ips 775/2005 in II Ips 636/2005