Jedro

Če je za isto obdobje naknadno vzpostavljena podlaga za zavarovanje s pravnomočno sodbo sodišča, se ni mogoče sklicevati na pravnomočno urejeno razmerje, v katerega ni mogoče poseči. Delovno razmerje je bilo vzpostavljeno za obdobje, v katerem je bila tožeča stranka že vključena v obvezno zavarovanje kot samostojna podjetnica. S tem je istočasno izpolnjevala pogoje za vključitev v obvezno zavarovanje po dveh zavarovalnih podlagah. Ker je podlaga za zavarovanje na podlagi delovnega razmerja prednostna, je bil tožeči stranki ta status pravilno priznan v spornem obdobju.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odpravilo odločbo tožene stranke št. 9594782 z dne 6. 2. 2015, v odločbi organa prve stopnje z dne 20. 11. 2014 pa je odpravilo drugi odstavek izreka. Odločilo je, da ima tožeča stranka lastnost zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz naslova delovnega razmerja za zavarovalni čas 40 ur na teden tudi v obdobju od 1. 8. 2008 do 1. 9. 2014. 2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo. Pritrdilo je sodišču prve stopnje, da je glede na ugotovljeno dejansko stanje materialno pravo pravilno uporabljeno.

3. Tožena stranka je zoper sodbo pritožbenega sodišča vložila revizijo zaradi nepravilne uporabe materialnega prava. Ne strinja se z razlago sodišča, da se določba 83. člena Zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja (v nadaljevanju ZMEPIZ-1, Ur. l. RS, št. 111/2013 s spremembami) nanaša le na ugotavljanje lastnosti zavarovanca pred 1. 1. 2000. Če je sprejeta odločitev v delovnem sporu, je treba v celoti upoštevati določbo 83. člena ZMEPIZ-1, razen časovnega okvira, ki dopušča ugotavljanje lastnosti zavarovanca tudi za čas pred 1. 1. 2000. To izhaja tudi iz zakonodajnega gradiva, v katerem je navedeno, da bo na tej podlagi mogoče ugotoviti lastnost zavarovanca za nazaj za vsa obdobja, za katera bo za nazaj ugotovljeno delovno razmerje, pa oseba ni bila zavarovana oziroma je bila zavarovana po podlagi, navedeni v drugem odstavku 83. člena ZMEPIZ-1. Podlaga za oblikovanje vsebine te določbe je bila sodna praksa v zvezi z ugotavljanjem lastnosti zavarovanca po prej veljavnem zakonu, ki je urejal matično evidenco. Sodna praksa je ločevala med primeri, ko oseba v določenem obdobju ni bila zavarovana, ter primeri, ko je bila zavarovana po nepravilni podlagi. Opozarja na načelo pravnomočnosti, določeno v 158. členu Ustave RS, posege v pravnomočne odločitve je treba dopuščati restriktivno, po naprej znanih pravilih. Ker je bila tožeča stranka v obdobju od 1. 8. 2008 že vključena v zavarovanje, gre za pravnomočno urejeno razmerje in zato vanj ni mogoče posegati z učnikom za nazaj. To zavarovanje je bilo pravilno vzpostavljeno in se je izvrševalo vse do izbrisa iz razvida samostojnih novinarjev 1. 9. 2014. Predlaga spremembo sodb sodišč nižje stopnje ter zavrnitev tožbenega zahtevka.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Na podlagi 371. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami) revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Pri tem je vezano na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za izpodbijano sodbo, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

6. Materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno.

7. Pravice in obveznosti iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja ureja Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ-2, Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremebami). Ta v 6. členu določa, da zavarovalno razmerje nastane z vzpostavitvijo pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno zavarovanje. Zavarovanje je obvezno za fizične osebe, ki izpolnjujejo pogoje za zavarovanje, ki jih zakon določa. Na podlagi drugega odstavka 13. člena ZPIZ-2 se oseba, ki hkrati izpolnjuje pogoje za vključitev v zavarovanje po več zavarovalnih podlagah, obvezno zavaruje po tisti zavarovalni podlagi, ki je v ZPIZ-2 navedena pred drugimi. Kot prva podlaga je v 14. členu navedeno delovno razmerje, kot druga podlaga pa v 15. členu samostojno opravljanje pridobitne ali druge dovoljene dejavnosti. Trajanje zavarovanja ureja 22. člen ZPIZ-2. Določa, da zavarovalno razmerje traja od začetka pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno zavarovanje, do prenehanja takšnega razmerja.

8. Splošno pravno pravilo za spremembo zavarovalne podlage predstavlja 80. člen ZMEPIZ-1. Gre za primere, ko se ugotovi, da prijava ni bila vložena, pa je bilo vzpostavljeno pravno razmerje, ki je podlaga za zavarovalno razmerje, ali je bilo zavarovanje nepravilno urejeno, ni bila vložena odjava iz zavarovanja, je bil zavarovanec prijavljen v zavarovanje nepravilno in tudi v primerih, ko je s pravnomočno sodbo, sodno poravnavo ali v postopku mediacije ugotovljen obstoj delovnega razmerja. Uskladitev podatkov z dejanskim stanjem v povezavi z določbami ZPIZ-2 na podlagi 82. člena ZMEPIZ-1 lahko zahteva posameznik, delodajalec, ali pride do uskladitve podatkov po uradni dolžnosti. Pravilna ureditev zavarovanja se na zahtevo posameznika ali delodajalca ugotavlja največ od 1. 1. 2000. Izjema od tega pravila je določena v 83. členu ZMEPIZ-1, na podlagi katere se lahko ugotavlja obstoj zavarovalnega razmerja tudi pred tem datumom, torej za čas pred 1. 1. 2000, če zavarovanje sploh ni bilo vzpostavljeno oziroma je bil posameznik prostovoljno vključen v obvezno zavarovanje, ali je bil zavarovan na podlagi prejemanja nadomestila zaradi začasne nezmožnosti za delo po prenehanju delovnega razmerja v skladu s predpisi, ki urejajo zdravstveno zavarovanje. Določen je še pogoj plačila prispevkov.

9. ZMEPIZ-1 v prvem členu določa, da se s tem zakonom ureja matična evidenca zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki obsega zbirke podatkov, potrebne za izvajanje tega zavarovanja, zbrane v različnih evidencah. Zato na njegovi podlagi ni mogoče spreminjati oziroma obiti določb ZPIZ-2, ki določa pogoje za nastanek zavarovalnega razmerja, prednostni vrstni red zavarovalnih podlag in trajanje zavarovanja. V primeru obstoja več podlag se zavarovanje uredi na način, določen v drugem odstavku 13. člena ZPIZ-2. V takem primeru se zavarovanec obvezno zavaruje po tisti zavarovalni podlagi, ki je v tem zakonu navedena pred drugimi1. Obvezno zavarovanje na podlagi delovnega razmerja, določeno v 14. členu ZPIZ-2, ima prednost prednost pred obveznim zavarovanjem samozaposlene osebe, določenem v 15. členu ZPIZ-2. 10. Tožeča stranka uveljavlja lastnost zavarovanca na podlagi delovnega razmerja od 1. 8. 2008 do 1. 9. 2014, torej za obdobje po 1. 1. 2000. S pravnomočno sodbo I Pd 559/2014 z dne 10. 6. 2014 je bil ugotovljen obstoj delovnega razmerja od 1. 8. 2007 dalje. Delodajalcu je bilo naloženo, da jo prijavi v obvezna zavarovanja ter zanjo plača ustrezne davke in prispevke. Kljub tej odločitvi je z delodajalcem sklenila pogodbo o zaposlitvi za čas od 1. 8. 2008 dalje.

11. Če je za isto obdobje naknadno vzpostavljena podlaga za zavarovanje s pravnomočno sodbo sodišča, se ni mogoče sklicevati na pravnomočno urejeno razmerje, v katerega ni mogoče poseči2. Delovno razmerje je bilo vzpostavljeno za obdobje, v katerem je bila tožeča stranka že vključena v obvezno zavarovanje kot samostojna podjetnica. S tem je istočasno izpolnjevala pogoje za vključitev v obvezno zavarovanje po dveh zavarovalnih podlagah. Ker je podlaga za zavarovanje na podlagi delovnega razmerja prednostna, je bil tožeči stranki ta status pravilno priznan v spornem obdobju.

12. Glede na navedeno in v skladu s 378. členom ZPP je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.

1 Primerjaj VIII Ips 15/2017 z dne 5. 9. 2017. 2 Primerjaj VIII Ips 218/2014 z dne 17. 2. 2015.