Jedro

Ker je v obravnavani zadevi sodišče razsodilo v času veljavnosti novega ZPP, sta sodišči prve in druge stopnje pravilno uporabili določilo drugega odstavka 367. člena ZPP, po katerem je v premoženjskih sporih dovoljena revizija, če vrednost izpodbijanega dela sodbe presega 1.000.000 tolarjev.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Tožeča stranka je 8.11.1994 vložila tožbo, s katero je zahtevala plačilo tolarske protivrednosti 7.000 DEM, pri čemer je označila vrednost spornega predmeta 550.000 tolarjev. Tožena stranka niti v odgovoru na tožbo, niti na glavni obravnavi ni ugovarjala vrednosti spornega predmeta. Sodišče, ki je v zadevi sodilo dvakrat, je na koncu odločilo dne 20.11.2000, ko je razsodilo, da morata N. M. in S. K. nerazdelno plačati tožniku 444.430,20 tolarjev s pripadki, tožbeni zahtevek proti gospodarski družbi M. d.o.o. C. pa je zavrnilo. Po pritožbi tožene stranke je sodišče druge stopnje zavrnilo pritožbo proti sodbi in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Proti pravnomočni sodbi sta prvo in drugotožena stranka pravočasno vložili revizijo, ki jo je sodišče prve stopnje zavrglo, ker je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela sodbe presega 1.000.000 tolarjev, v danem primeru pa znaša vrednost izpodbijanega dela sodbe le 444.430,20 tolarjev. Po pritožbi prvo in drugotožene stranke, češ da je bil revizijski prag po prejšnjem procesnem zakonu nižji in je bila v času vložitve tožbe omogočena revizija, je sodišče druge stopnje zavrnilo pritožbo in potrdilo izpodbijani sklep.

Pojasnilo je, da je bila sodba izdana po 14.7.1999, ko je bil uveljavljen nov procesni zakon, zato je treba uporabiti njegove določbe. Proti sklepu pritožbenega sodišča sta prvo in drugotoženi stranki pravočasno vložili revizijo, ker menita, da bi moralo sodišče zaradi določb 39. in 44. člena ZPP odločati o dopustnosti revizije po pravilih procesnega zakona, ki je veljal v času vložitve tožbe. Tedaj je bila revizija dovoljena, če je vrednost spora presegala 80.000 tolarjev.

Revizija ni utemeljena.

Kadar zakonodajalec sprejme zakon, v končnih določbah odloči, od kdaj velja, in sprejme prehodne določbe, v katerih določi način prehoda veljavnosti tistih določil, ki se v prejšnjem in novem zakonu razlikujejo. Zakonodajalec je ob sprejemu Zakonu o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 z dne 15.4.1999) določil, da bo zakon začel veljati devetdeseti dan po objavi v uradnem listu, torej 14.7.1999. V 498. členu pa je predvidel, da se bo postopek nadaljeval po dotlej veljavnem zakonu o pravdnem postopku (ZPP 1977) samo tedaj, če je bila pred uveljavitvijo ZPP na prvi stopnji izdana sodba, s katero se je postopek končal po prejšnjih predpisih. Ker je v obravnavani zadevi sodišče razsodilo v času veljavnosti novega ZPP, sta sodišči prve in druge stopnje pravilno uporabili določilo drugega odstavka 367. člena ZPP, po katerem je v premoženjskih sporih dovoljena revizija, če vrednost izpodbijanega dela sodbe presega 1.000.000 tolarjev. Res je, da je pri spremembah Zakona o pravdnem postopku v preteklosti zakonodajalec drugače določal uveljavitev novega procesnega zakona, vendar je to zakonodajalčeva volja, ki jo mora tisti, ki uporablja zakon, spoštovati. Zato sodišča enako uporabljajo tisto, kar je določeno v 367. členu ZPP in se je s tako interpretacijo v sodni praksi strinjalo tudi Ustavno sodišče Republike Slovenije.