Jedro

Tožena stranka ni odločila o tožnikovi pravici do starostne pokojnine po ZPIZVZ, temveč mu je to pravico priznala in odmerila po določbah ZPIZ-1.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika za spremembo odločb tožene stranke in za priznanje pravice do starostne pokojnine od 2. 12. 2006 dalje v znesku 780,00 EUR, namesto 685,50 EUR. Ugotovilo je, da je tožena stranka pravilno uporabila določbe ZPIZ-1 in ZPIZVZ in tožniku odmerila starostno pokojnino z upoštevanjem zavarovalne dobe, dopolnjene v času aktivne vojaške službe v JLA.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Strinjalo se je z dejanskimi ugotovitvami in pravno presojo prvostopnega sodišča. 3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnik revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da določbe ZPIZVZ na njega sploh ne morejo imeti učinka, saj ob njegovi uveljavitvi tožnik ni niti pridobil niti izpolnil pogojev za pridobitev pravic po predpisih SFRJ. Pravico do starostne pokojnine je pridobil šele leta 2006, pretežno na podlagi zavarovalne dobe pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Določba petega odstavka 2. člena ZPIZVZ obravnava samo priznanje zavarovalne dobe, dopolnjene po vojaških predpisih. Sodišče bi moralo zato po določbah ZPIZ92 in ZPIZ-1 upoštevati dejanske prejemke tožnika in ne prejemke po prvem odstavku 7. člena ZPIZVZ. Sklicuje se na odločitve Ustavnega sodišča o ustavnih pritožbah bivših vojaških zavarovancev.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP v zvezi z 19. členom ZDSS-1). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (371. člen ZPP).

6. Revizijsko sodišče se strinja z jasnimi in prepričljivimi razlogi prvostopne sodbe, ki jim je pritrdilo tudi sodišče druge stopnje. V zvezi z revizijskimi navedbami pa le dodaja.

7. Navedba, da tožnik „ne sodi pod jurisdikcijo ZPIZVZ“ je neutemeljena že zato, ker tožena stranka ni odločila o tožnikovi pravici do starostne pokojnine po ZPIZVZ. Tožniku je priznana pravica do pokojnine in tudi odmerjena po določbah ZPIZ-1. Trditev, da „določbe ZPIZVZ na tožnika ne morejo imeti učinka“ pa so v nasprotju z nadaljnjo trditvijo tožnika, da ZPIZVZ – tudi zanj – ureja priznanje zavarovalne dobe, dopolnjene po vojaških predpisih (peti odstavek 2. člena ZPIZVZ). Tega namreč ZPIZ-1 ne ureja. Pri tem pa tožnik spregleda, da ZPIZVZ na tako priznano zavarovalno dobo veže tudi določitev osnove za to obdobje (prvi odstavek 8. člena ZPIZVZ): ne upoštevajo se dejansko prejete plače, temveč osnove, ki so glede na čin določene v 7. členu ZPIZVZ.

8. Ustavno sodišče je v sklepu U-I-269/2004 z dne 13. 4. 2006 navedlo, da taka ureditev določanja pokojninske osnove za zavarovance, kot je tudi tožnik, ni v neskladju z Ustavo. Taka izjemna ureditev pokojninske osnove ni arbitrarna, saj je zakonodajalec zanjo imel razumen razlog in ne pomeni neenakega obravnavanja skupine bivših vojaških zavarovancev. Citirane odločitve Ustavnega sodišča o ustavnih pritožbah pa niso primerljive za tožnikov primer: tam je namreč šlo za vojaške zavarovance, ki jim je bila pokojnina že odmerjena pri pristojnem zavodu za pokojninsko zavarovanje vojaških zavarovancev in so uveljavljali priznanje pokojnine po ZPIZVZ in ne po splošnih predpisih.

9. Revizijske navedbe o tem, da bi se morali za celotno upoštevano obdobje vojaškega zavarovanja upoštevati le prejemki za zadnji čin, ki ga je imel tožnik pred uveljavitvijo pravice do pokojnine, pomenijo v prvi vrsti uveljavljanje nedovoljenega revizijskega razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP). Sodišče je namreč ugotovilo, da je tožena stranka pri določitvi osnove upoštevala vsakokratni čin tožnika v relevantnem obdobju. Za razlago kot jo ponuja tožnik, pa ni podlage v določbah 7. in 8. člena ZPIZVZ.

10. Ker glede na navedeno zatrjevani revizijski razlogi niso podani, je revizijsko sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP).