Jedro

Če stranke določenega izvedeniškega mnenja ne sprejmejo, sodišče pa ga vseeno uporabi, toda le subsidiarno z drugim izvedeniškim mnenjem, ki sta ga stranki sprejeli, ni podana relativna bistvena kršitev določb postopka. Obe mnenji sta identični glede odločilnih dejstev, zato sodba ni nezakonita in ne nepravilna. Iz obeh mnenj izhaja isto dejansko stanje.

Izrek

Pritožba tožene stranke se z a v r n e kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožena stranka sama trpi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče dosodilo za prestane in bodoče telesne bolečine odškodnino v višini 800.000,00 SIT, za strah v višini 200.000,00 SIT in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti v znesku 1,500.000,00 SIT.

Proti takšni sodbi se je pritožila tožena stranka zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja zaradi kršitev določb postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Glede temelja zatrjuje, da je sodišče uporabilo tudi mnenje dr. čeprav ga stranki nista sprejeli.

Glede odškodnine za telesne bolečine in neugodnosti tožena stranka v pritožbi navaja, da bi bila primerna odškodnina v višini 300.000,00 SIT. Poudarja, da so bile bolečine kratkotrajne in ne preveč intenzivne. Tožnik je z neugodnostmi pretiraval, čeprav je neugodnosti realno opisal izvedenec dr.. V konkretnem primeru ni bila potrebna operacija, tožnik pa je zdravnike obiskoval, ker je preobčutljiv in je bil rentno usmerjen. Odškodnina ni primerljiva z drugimi primeri. Glede odškodnine za strah tožena stranka navaja, da strah ni bil tako intenziven, da bi bila utemeljena odškodnina, predvsem pa ne tolikšna, kakršna je bila dosojena. Glede odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti tožena stranka v pritožbi navaja, da je tudi tukaj sodišče upoštevalo mnenje dr., čeprav iz drugih mnenj ne izhajajo takšne posledice. Dr. je ugotovil 7 % zmanjšano gibljivost. Tožnik še vedno opravlja redno delo. Odškodnina je pretirana in pomeni neupravičeno obogatitev.

Predlaga spremembo ali podrejeno razveljavitev sodbe.

Pritožba ni utemeljena.

Ni podana zatrjevana relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka glede uporabe izvedeniškega mnenja dr., čeprav ga stranki nista sprejeli. Sodišče je mnenje dr. omenilo le subsidiarno in sicer po tem, ko je že ugotovilo dejansko stanje na osnovi ostalih mnenj izvedencev,teh ostalih mnenj pa tožena stranka ne izpodbija.

Omenjeno izvedeniško mnenje dr. pa ni v nasprotju z ostalimi mnenji izvedencev. Sodba torej zaradi uporabe mnenja dr. ni niti nepravilna (dejansko stanje), niti nezakonita. Sicer pa se tožena stranka celo v pritožbi pri odškodnini za strah sklicuje na mnenje dr..

Za prestane, bodoče bolečine in neugodnosti je bila dosojena pravična denarna odškodnina v znesku 800.000,00 SIT. Tožnik je trpel bolečine različne intenzivnosti okoli dva meseca, lažje bolečine pa bo trpel tudi v bodoče. Neugodnosti je preživljal med zdravljenjem, saj je moral prestati številne preglede, okoli dva meseca je nosil ovratnico, tri mesece je bil v staležu itd. Odškodnina je skladna s čl. 200 ZOR.

Za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti je bila dosojena pravična denarna odškodnina v znesku 1,500.000,00 SIT.Trajne posledice se kažejo v zmanjšani gibljivosti vratu, kar tožnika ovira pri poklicnem delu in pri izvenpoklicnih dejavnostih. Zmanjšana gibljivost je trajna v vrednosti 7 %, ob daljši prisilni drži pa je gibljivost še slabša. Občasno večjo omejitev gibljivosti kot 7 % je ugotovil izvedenec dr., vendar je ni ocenil v odstotkih. Zato mnenje dr., ki je invalidnost ocenil z 10 % ni v nasprotju z mnenjem dr..

Izvedenec nevrolog pa je ugotovil posttravmatsko nevrozo. Tožnik je star 33 let in dela pretežno na terenu v povezavi z uporabo avta.

Odškodnina je skladna s členoma 200 in 203 ZOR.

Za strah je bila dosojena pravična denarna odškodnina v znesku 200.000,00 SIT. Tožnik je utrpel primaren strah ob nepričakovanem trčenju od zadaj in nato strah za izid zdravljenja, ker je bila pač poškodovana vratna hrbtenica kot pomemben del telesa. Odškodnina je skladna s čl. 200 ZOR.