Jedro

Kdaj je delavec zvedel za razlog nezakonitosti prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi – torej za to, da je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena v nasprotju z zakonom – na tek in potek prekluzivnega roka iz tretjega odstavka 204. člena ZDR ne vpliva.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bila pogodba o zaposlitvi, sklenjena za določen čas, nezakonita in zato sklenjena za nedoločen čas. Ugodilo je tudi reintegracijskemu zahtevku. Tožniku je delovno razmerje prenehalo 30. 7. 2006, tožbo pa je vložil 13. 9. 2006. Vendar je šele iz dopisa Zavoda za zaposlovanje z dne 22. 8. 2006, ki ga je prejel 23. 8. 2006, zvedel za nezakonitost sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Zato je šele od tedaj dalje začel teči rok za vložitev tožbe po tretjem odstavku 204. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/2002 in nasl. - ZDR).

2. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi tožene stranke, sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in tožbo zavrglo. Presodilo je, da je tožba vložena prepozno. Razlog za transformacijo delovnega razmerja nastane vedno na koncu delovnega razmerja oziroma ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Pogodba preneha s potekom časa in toženi stranki ni (bilo) potrebno izvajati kakršnegakoli postopka v zvezi s seznanitvijo delavca o poteku časa. Tožnik bi moral vložiti tožbo najkasneje 29. 8. 2006, še 28. 8. 2006 pa je njegov odvetnik naslovil na toženo stranko dopis z zahtevo po sklenitvi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas.

3. Zoper pravnomočni sklep, izdan na drugi stopnji, je tožnik vložil revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da sodišče druge stopnje glede na ugotovljeno dejansko stanje ni pravilno uporabilo določbe 204. člena ZDR o začetku teka 30 dnevnega roka za vložitev tožbe. Pogodba o zaposlitvi je bila sklenjena za določen čas in je potekla 30. 7. 2006, o čemer je tožena stranka obvestila tožnika dne 26. 7. 2006. Sodišče pa je prezrlo obvestilo tožene stranke z dne 29. 8. 2006, s katerim je obvestila Zavod za zaposlovanje, da je pripravljena ponovno skleniti delovno razmerje s tožnikom. To obvestilo je sledilo ugotovitvi Zavoda, da je pogodba o zaposlitvi za določen čas nezakonita. Tožnik se je v skladu z obvestilom oglasil pri toženi stranki v osemdnevnem roku. Ravnal je po navodilu toženke in ga ne morejo zadeti škodne posledice poteka roka. Če drugega ne, ga je tožena stranka z navedenim obvestilom z dne 29. 8. 2006 zavedla, da ni vložil tožbe v roku 30 dni, saj mu je zagotavljala zaposlitev.

4. V skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. - ZPP) je bila revizija vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (določba 371. člena ZPP). Revizije zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni mogoče vložiti (3. odstavek 370. člena ZPP).

6. Revizija ni utemeljena.

7. ZDR v tretjem odstavku 204. člena zagotavlja (med drugim) neposredno sodno varstvo zaradi ugotovitve nezakonitosti „drugih načinov prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi“. Tak je tudi primer prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, sklenjene za določen čas, ki preneha veljati s potekom časa, za katerega je bila sklenjena (77. člen ZDR), brez odpovednega roka in tudi brez posebne (pisne) odpovedi. Ob ugotovitvi, da je bila pogodba o zaposlitvi sklenjena za določen čas v nasprotju z zakonom, se že na podlagi zakona (54. člen ZDR) šteje, da je bila sklenjena za nedoločen čas. V takem primeru potek časa seveda ni zakonit razlog za prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi.

8. Vendar ZDR v tretjem odstavku 204. člena določa tudi (prekluzivni) rok za vložitev tožbe in sicer 30 dni od dneva, ko je delavec zvedel za kršitev pravice (v primerih pisne odpovedi pa od dneva vročitve odpovedi). Kršitev, ki jo delavec v takem primeru uveljavlja s tožbo pred delovnim sodiščem, je nezakonito prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi. Zanjo pa je delavec v vsakem primeru zvedel najkasneje ob poteku določenega časa, ko mu delovno razmerje prenehalo. Tožnikova pogodba o zaposlitvi je prenehala veljati 30. 7. 2006, ko mu je delovno razmerje tudi dejansko prenehalo. Zato je tožba, vložena 13. 9. 2006, prepozna.

9. Kdaj je delavec zvedel za razlog nezakonitosti prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi – torej za to, da je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena v nasprotju z zakonom – na tek in potek prekluzivnega roka iz tretjega odstavka 204. člena ZDR ne vpliva. Če zve prej, še v času trajanja delovnega razmerja, lahko preoblikovanje v delovno razmerje za nedoločen čas uveljavlja v postopku po prvem in drugem odstavku 204. člena ZDR. Ne (še) kot sodno varstvo zaradi nezakonitega prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, temveč kot zahtevek za ugotovitev sklenitve pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas.

10. Če pa delavec „zve“ za to, da je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas (morda) sklenjena v nasprotju z zakonom, po poteku roka iz tretjega odstavka 204. člena ZDR, sodnega varstva ne more več uveljavljati: ne po tej določbi in tudi ne na podlagi 54. člena ZDR. S potekom prekluzivnega roka pravica zahtevati sodno varstvo preneha, kar pomeni, da se šteje kot da je bila pogodba o zaposlitvi zakonito sklenjena za določen čas in je s potekom časa tudi zakonito prenehala.

11. Morebitni pogovori o ponovni sklenitvi pogodbe o zaposlitvi med strankama na odločitev ne morejo vplivati. Pri preoblikovanju delovnega razmerja na podlagi 54. člena ZDR namreč ne gre za novo (ponovno) sklenitev pogodbe, temveč za ugotovitev, da je bila ta ves čas sklenjena za nedoločen čas.

12. Tudi navedbe tožnika, da ga je tožena stranka s svojim ravnanjem zavedla, da ni pravočasno vložil tožbe, ne morejo pomeniti utemeljenega razloga za podaljšanje prekluzivnega roka iz tretjega odstavka 204. člena ZDR. Tožnik bi na tej podlagi lahko uveljavljal le odškodninsko odgovornost tožene stranke oziroma tistega, ki je morda odgovoren za to, da je tožnik zamudil rok. Nenazadnje je bil po ugotovitvah obeh sodišč tožnik še v času roka za vložitev tožbe zaradi ugotovitve nezakonitosti prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi za določen čas, seznanjen s tem, da naj bi bila taka pogodba nezakonita. Tožbo bi torej lahko vložil tudi pravočasno in neodvisno od pogovorov o ponovni sklenitvi pogodbe o zaposlitvi.

13. Ker zatrjevani revizijski razlog ni podan in je ob ugotovljenem dejanskem stanju izpodbijana sodba materialno pravno pravilna, je revizijsko sodišče v skladu s 378. členom ZPP zavrnilo revizijo kot neutemeljeno.