Jedro

V svoji vlogi predlagateljica ni opredelila, katero naj bi bilo pravno vprašanje, o katerem naj odloči Vrhovno sodišče. Vloga predlagatelja je po vsebini revizija, saj navaja revizijske razloge in jih utemeljuje.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožničinemu zahtevku, s katerim je od toženke zahtevala plačilo 5.007,50 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28. 9. 2007 dalje do plačila in toženki naložilo povrnitev tožničinih stroškov pravdnega postopka. Pravdni stranki sta 20. 12. 2006 sklenili kupoprodajno pogodbo, s katero je toženka od tožnice kupila poslovni prostor. V V. členu te pogodbe je bilo dogovorjeno, da je „morebitna terjatev A., p. p. zaradi dogovora o prevzemu izpolnitve po 434. členu OZ breme kupke E. F.“. Ker je morala tožnica ta znesek posredniku poravnati in ker se je toženka zavezala, da ga bo plačala, je sodišče tožbenemu zahtevku ugodilo.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo toženke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Toženka vlaga predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da sodišče druge stopnje ni pravilno upoštevalo določb Zakona o nepremičninskem posredovanju in Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o nepremičninskem posredovanju, saj sicer ne bi navajalo, da je bistvo posredniške pogodbe v tem, da posrednik spravi v stik stranki, ki nato skleneta pogodbo. Svoja stališča je toženka pojasnila v pritožbi, višje sodišče pa se do njih ni opredelilo. Tak način odločanja višjega sodišča odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča III Ips 76/2003. Ker so določila pogodbe jasna, namena strank sodišče ni bilo upravičeno iskati (II Ips 179/2003). Navaja, da sodna praksa Vrhovnega sodišča glede obveznosti plačevanja provizije pri nepremičninskem posredovanju ne obstaja.

4. Predlog ni dovoljen.

5. Dne 1. oktobra 2008 je začela veljati novela ZPP (Uradni list RS, št. 45/2008; v nadaljevanju: ZPP-D), s katero so bile bistveno spremenjene določbe o reviziji. V drugem odstavku 367. člena ZPP je določeno, da je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000 eurov. Če te vrednosti ne presega, je revizija dovoljena le, če jo v skladu s 367.a členom ZPP dopusti sodišče (tretji odstavek istega člena).

6. V četrtem odstavku 367.b člena ZPP je določeno, da mora stranka v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; natančno in konkretno mora izkazati tudi obstoj sodne prakse vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala. Če se predlagatelj sklicuje na sodno prakso vrhovnega sodišča, mora navesti opravilne številke zadev, kopije sodnih odločb sodišč druge stopnje, na katere se sklicuje, pa mora predložiti (peti odstavek 367.b člena ZPP). Zakon torej postavlja stroge zahteve po obveznih sestavinah predloga za dopustitev revizije. Tem formalnim predlogom pa predlagateljica ni zadostila. V svoji vlogi ni opredelila, katero naj bi bilo pravno vprašanje, o katerem naj odloči Vrhovno sodišče. Vloga predlagateljice je po vsebini v bistvu revizija, saj navaja revizijske razloge in jih utemeljuje. Vendar pa uveljavljanje revizijskih razlogov samo po sebi ni razlog za dopustitev revizije. Ravno konkretna in natančna opredelitev pravnega vprašanja, o katerem se pričakuje odločitev Vrhovnega sodišča, je bistvena sestavina predloga za dopustitev revizije. Predlog, ki tega ne vsebuje, je nepopoln. Za nadaljnjo presojo utemeljenosti predloga pa bi moral predlagatelj izkazati tudi okoliščine, ki kažejo, da je vprašanje tako pomembno, da utemeljuje odločanje vrhovnega sodišča. 7. Ker iz obrazložitve drugostopenjske odločbe izhaja, da je višje sodišče presojalo tako pritožbene navedbe v zvezi s kršitvijo določb Obligacijskega zakonika, kot tudi Zakona o nepremičninskem posredovanju, procesne kršitve niso izkazane.

8. Vrhovno sodišče je zato predlog na podlagi šestega odstavka 367.b člena ZPP zavrglo.