Jedro

Po določbi 13. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih je zakonska zveza inštitut, ki temelji na svobodni odločitvi obeh partnerjev, na obojestranski čustveni navezanosti, vzajemnem spoštovanju, razumevanju, zaupanju in medsebojni pomoči. Čim vsi ti elementi zakonske zveze niso več vzajemno podani, torej na strani obeh partnerjev, je njena nevzdržnost nujna posledica, četudi jo kot tako subjektivno doživlja le eden od obeh partnerjev.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razvezalo zakonsko zvezo pravdnih strank. Svojo odločitev je oprlo na določbo 65. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih.

Zoper sodbo sodišča prve stopnje je toženec po svoji pooblaščenki vložil pritožbo, dopolnjeno z lastnimi pritožbenimi navedbami. Kot pritožbeni razlog uveljavlja zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja. Meni, da za razvezo zakonske zveze ni pravih razlogov, saj sta pravdni stranki domala trideset let prebili v sožitju, brez večjih prepirov in nesoglasij. Le v zadnjih dveh letih njunega zakona je začelo prihajati do sumničenj in sporov zaradi tožničine neupravičene ljubosumnoti. Vendar pa ima toženec tožnico še vedno rad in če bi se slednja uspela otresti vpliva drugih, bi bilo po predočenju dejstev in vzrokov za obstoječe stanje njuno zakonsko zvezo še mogoče ohraniti. V nadaljevanju pritožbenih navedb toženec osebno obširno niza posamezne primere manifestacije tožničine neutemeljene ljubosumnosti, sicer pa meni, da je sodišče prve stopnje vprašanje razveze njune zakonske zveze obravnavalo premalo poglobljeno in preuranjeno prišlo do sklepa o njeni nevzdržnosti. V imenu države bi bilo po Ustavi dolžno ščititi zakonsko zvezo in ne obratno. Zato sodišče ne bi smelo brez obrazložitve obiti toženčevega predloga, da si naj pridobi strokovno mnenje psihiatrov, ki sta jih pravdni stranki obiskovali že med trajanjem zakonske zveze in iz katerega bi bilo razvidno, kdo od njiju je bil potreben pomoči. Predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožba ni utemeljena.

Za sklep o nevzdržnosti zakonske zveze pravdnih strank, ki je kot razlog za njeno razvezo predviden z določbo 65. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), je sodišče prve stopnje imelo v izpovedbah tožnice in toženca, zaslišanih kot strank, dovolj podlage. Po naravi stvari in izhajajoč iz določbe 13. člena ZZZDR je namreč zakonska zveza institut, ki temelji na svobodni odločitvi obeh partnerjev, na obojestranski čustveni navezanosti, vzajemnem spoštovanju, razumevanju, zaupanju in medsebojni pomoči. Čim vsi ti elementi zakonske zveze niso več vzajemno podani, torej na strani obeh partnerjev, je njena nevzdržnost le še nujna posledica, četudi jo kot tako subjektivno doživlja le eden od obeh partnerjev.

Sicer pa je nevzdržnost zakonske zveze v obravnavanem primeru dovolj zanesljivo izpričana ne le glede na tožničino trdno odločenost in vztrajanje pri razvezi, temveč tudi spričo ugotovljenih navzven zaznavnih dejstev, o katerih med pravdnima strankama sploh ni spora in med katera spada zlasti dejstvo, da se je tožnica po domala tridesetih letih zakona, po neuspešnem skupnem poizkusu rešitve zakona, predhodno celo s pomočjo psihiatra, od toženca že odselila.

Zato na prvi stopnji ugotovljenega obstoja nevzdržnosti zakonske zveze pravdnih strank ne more postaviti pod vprašaj v pritožbi ponudeno toženčevo prepričanje, da bi bilo še mogoče njun zakon ohraniti - zlasti ko ni v pritožbenih navedbah za tako prognozo nikakršne oprijemljive opore. Kolikor pa se toženec v pritožbi (pretežno) ukvarja z vzroki, ki so po njegovem mnenju privedli do obstoječega stanja, pa je treba pojasniti, da ti glede na določbo 65. člena ZZZDR za odločitev v obravnavanem primeru niso pravno relevantni. Zato tudi ni nikakršne potrebe po dopolnjevanju dokaznega postopka, za katero se zavzema toženec v pritožbi.

Po obrazloženem se tako izkaže, da uveljavljani pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni podan. Ker velja enako tudi za po uradni dolžnosti upoštevna pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 354. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP (drugi odstavek 365. člena istega zakona), je bilo treba toženčevo pritožbo na podlagi določbe 368. člena ZPP kot neutemeljeno zavrniti in izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje potrditi.

Določbe ZPP, na katere se pritožbeno sodišče sklicuje, so bile uporabljene na podlagi prvega odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnoti Republike Slovenije (Ur. l. RS št. 1/91-I).