Jedro

Prosilec za brezplačno pravno pomoč ne izpolnjuje finančnega kriterija, če je lastnik stanovanja, ki presega površino primernega stanovanja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrnilo tožnikovo tožbo proti 1. točki odločbe tožene stranke z dne 11.7.2006, s katero je bilo odločeno, da se njegova prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev odškodninske tožbe proti državi Republiki Sloveniji ter za zastopanje v tem postopku pred sodiščem prve stopnje, zavrne.

Sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe pritrjuje odločitvi ter razlogom tožene stranke, da tožnik za dodelitev uveljavljane brezplačne pravne pomoči ne izpolnjuje finančnega pogoja, določenega v 1. odstavku 19. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP - UPB1). Iz njegove prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči ter izjave o premoženjskem stanju prosilca in njegove družine (izpolnil jo je sam) izhaja, da naj bi stanovanjska površina stanovanja v stanovanjski hiši, v katerem živi z ženo, za 36 m2 presegala površino, ki se po Stanovanjskem zakonu (5. in 87. člen, dalje SZ) v zvezi s Pravilnikom o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (14. člen, dalje pravilnik) šteje za primerno stanovanje; omenjena površina pa glede na tožnikove podatke vrednostno predstavlja 2,768.400,00 SIT ter torej presega višino 20 minimalnih plač (2,452,000.00 SIT). Omenjenemu premoženju, naj bi tožena stranka utemeljeno prištela tudi vrednost nepremičnin (stavbnih zemljišč in stanovanjskih hiš) katerih solastnika sta tožnik in njegova žena. Zato je kot neutemeljen in z ničemer izkazan zavrnilo tožbeni ugovor, da naj bi bila stanovanjska površina hiše 70 m2. Tožnik v pritožbi navaja, da naj bi sodišče napačno ugotovilo uporabno tlorisno površino stanovanjske hiše oziroma stanovanja, saj naj bi ta znašala 55 m2 oziroma naj bi za 15m2 presegala površino primernega stanovanja, kar pa vrednostno ne dosega 20 minimalnih plač. Z zemljiškoknjižnimi izpiski, ki jih prilaga, pa dokazuje, da z ženo nista edina lastnika omenjenih nepremičnin oziroma stanovanjskih hiš, oziroma da imata le solastninski delež. Zato predlaga, da se njegovi pritožbi ugodi.

Odgovori na pritožbo niso bili vloženi.

Pritožba ni utemeljena.

Pravilno je stališče sodišča prve stopnje ter tožene stranke, da se v postopku za dodelitev brezplačne pravne pomoči presojata tako finančno - premoženjski položaj prosilca za brezplačno pravno pomoč, kot vsebinski kriterij zadeve v zvezi s katero prosilec prosi za brezplačno pravno pomoč; oba kriterija pa morata biti kumulativno izpolnjena. Pravilna je tudi nadaljnja ugotovitev, da tožnik ne izpolnjuje premoženjskega kriterija, določenega v 1. odstavku 19. člena ZBPP - UPB1 za odobritev brezplačne pravne pomoči v že omenjenem postopku, po katerem se brezplačna pravna pomoč ne odobri, če ima prosilec ali njegova družina prihranke oziroma premoženje, ki dosega ali presega višino 20 minimalnih plač.

Iz pravilnih ugotovitev sodišča prve stopnje ter tožene stranke izhaja, da vrednost prosilčevega premoženja, oziroma premoženja njegove družine, presega višino 20-ih minimalnih plač. Tožnik je (po podatkih upravnih spisov) lastnik stanovanja, v katerem živita z ženo; stanovanjska površina tega stanovanja po tožnikovih lastnih navedbah (o premoženjskem stanju prosilca in njegove družine) za 36 m2 presega površino stanovanja, ki ga SZ določa za primerno stanovanje. Da vrednost 36 m2 stanovanjske površine presega višino 20-ih minimalnih plač, pa niti ni sporno. Zato je pravilno sklepanje sodišča prve stopnje ter tožene stranke, da tožnik ne izpolnjuje premoženjskega kriterija za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Ugovor, da naj bi znašala uporabna površina stanovanja manj, kot izhaja iz listin v spisu (izpolnil jih je tožnik sam), je tožnik uveljavljal že v tožbi. Z razlogi, s katerimi ga je pravilno zavrnilo že sodišče prve stopnje, se zato pritožbeno sodišče strinja.

Ker je pritožbeno sodišče presodilo, da niso podani ne uveljavljani pritožbeni razlogi in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je na podlagi 73. člena ZUS pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.