Jedro

Revidenta hude posledice pripisujeta gradbenemu dovoljenju za zgrajeni objekt, ne pa zavrženju njunega predloga za obnovo postopka spremembe vrste rabe, kar je predmet presoje v tem upravnem sporu. S tem pa zelo hudih posledic, ki naj bi jima nastale z odločitvijo v izpodbijanem aktu (sklepu o zavrženju predloga za obnovo postopka), ki se sploh ne izvršuje, ne moreta izkazati.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Zoper izpodbijano sodbo sta revidenta po odvetnici vložila revizijo. Njeno dovoljenost utemeljujeta z obstojem pogoja iz 3. točke drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1. 2. Revizija ni dovoljena.

3. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 18. 5. 2006, s katero je ta zavrnila pritožbo revidentov zoper sklep Geodetske uprave RS, Območne geodetske uprave Ljubljana z dne 5. 9. 2005, s katerim je bilo odločeno, da se zahteva revidentov za obnovo postopka spremembe vrste rabe nepremičnine parc. št. ... in za ničnost odločbe z dne 19. 4. 2004, zavrže. 4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je že v več zadevah, na primer v sklepu Up-858/08-8 z dne 3. 6. 2008 in v odločbi Up-1186/08-15 z dne 23. 4. 2009, ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Revizija je po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, na katero se revidenta sklicujeta, dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Revidenta navajata, da so upravni organi z izpodbijanimi odločbami uzakonili obstoj objekta sosedov oziroma dovolili poseg v prostor, ki sega v zemljišče revidentov, s čimer se zmanjšuje velikost in uporaba zemljišča revidentov, saj je po zgraditvi objekta uporabnost zemljišča revidentov ovirana, zmanjšana in motena. Revidenta torej hude posledice pripisujeta gradbenemu dovoljenju za zgrajeni objekt, ne pa zavrženju njunega predloga za obnovo postopka spremembe vrste rabe, kar je predmet presoje v tem upravnem sporu. S tem pa zelo hudih posledic, ki naj bi jima nastale z izpodbijanim aktom (sklepom o zavrženju predloga za obnovo postopka), ki se sploh ne izvršuje, ne moreta izkazati. Revidenta tako nista izkazala obstoja pogoja za dovoljenost revizije iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 6. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.