Jedro

Izvršitev izpodbijane odločbe v tem primeru pomeni priključitev stavbe na javni vodovod, tožnik pa o zahtevi za izdajo začasne odredbe niti ne zatrjuje niti ne izkazuje, da mu bo z izvršitvijo te odločbe nastala težko popravljiva škoda.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na podlagi drugega odstavka 32. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožnikovo zahtevo za izdajo začasne odredbe, s katero je tožnik zahteval zadržanje izvršitve odločbe Medobčinskega inšpektorata – Skupnega prekrškovnega organa občinskih uprav Bistrica ob Sotli, Brežice, Krško, Radeče in Sevnica z dne 25. 8. 2011, do izdaje pravnomočne odločitve v tem upravnem sporu. S prvostopenjsko upravno odločbo, ki jo tožnik s tožbo izpodbija v tem upravnem sporu, se je tožniku odredila priključitev stavbe parc. št. 10, k. o. ... na javni vodovod, ki ga upravlja gospodarska javna služba (1. točka izreka); določen mu je bil rok za izpolnitev obveznosti, navedenih v 1. točki izreka te odločbe, in sicer sedem dni od prejema odločbe (2. točka izreka); naloženo mu je bilo, da o izpolnitvi obveznosti, ugotovljene pod 1. točko izreka te odločbe, pisno obvesti prvostopenjski organ v roku treh dni po odpravi le-teh (3. točka izreka); da pritožba ne zadrži izvršitve odločbe (4. točka izreka); da bo, če odrejena obveznost pod 1. točko izreka te odločbe ne bo izpolnjena v roku, določenem v 2. točki izreka te odločbe, kot prisilno sredstvo za izvršitev obveznosti uporabljena denarna kazen (5. točka izreka). Tožena stranka je z odločbo z dne 11. 10. 2011 tožnikovo pritožbo zoper odločbo organa prve stopnje zavrnila in potrdila odločbo organa prve stopnje.

2. Sodišče prve stopnje je zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrnilo, ker je presodilo, da tožnik ni izkazal verjetnosti nastanka težko popravljive škode, ki naj bi mu nastala z izvršitvijo izpodbijanega upravnega akta. Sklicevalo se je na določbe 32. člena ZUS-1. 3. V pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje tožnik meni, da je verjetnost nastanka težko popravljive škode, ki naj bi mu z morebitno izvršbo izpodbijane odločbe verjetno nastala, izkazal v zadostni meri. Navaja, da se preživlja z dohodki iz kmetijske in gospodarske dejavnosti in da so njegovi letni prihodki iz tega naslova zgolj 2.348,35 EUR bruto (odločba Centra za socialno delo z dne 27. 9. 2011). Meni, da mu bo z izvršitvijo izpodbijanega akta nastala težko popravljiva škoda, saj glede na prihodke brez škode za svoje preživljanje ne bo zmogel plačevati kazni, ki mu grozijo v primeru, da se bo nadaljevalo s postopki izvršitve spornega upravnega akta. Meni, da v tem primeru z odložitvijo izvršitve izpodbijanega upravnega akta nasprotni stranki oziroma javni koristi ne bi nastala nobena škoda, vsaj ne takšna, ki bi bila za nasprotno stranko in za javno korist, nepopravljiva. Predlaga, da Vrhovno sodišče njegovi pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ugodi njegovi zahtevi za izdajo začasne odredbe in začasno odloži izvršitev prvostopenjske upravne odločbe oziroma, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne do pravnomočne odločitve v tem upravnem sporu sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

4. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo predlaga, da Vrhovno sodišče pritožbo zavrne in potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Vrhovno sodišče se strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje in z njegovo presojo, da v obravnavani zadevi glede na navedbe v zahtevi za izdajo začasne odredbe niso izpolnjeni pogoji za njeno izdajo.

7. Tožnik je v obravnavani zadevi predlagal zadržanje izvršitve inšpekcijske odločbe, torej izdajo začasne odredbe na podlagi drugega odstavka 32. člena ZUS-1. Ta določa, da sodišče na tožnikovo zahtevo odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, če bi se z izvršitvijo akta prizadela tožniku težko popravljiva škoda. Pri odločanju mora sodišče, skladno z načelom sorazmernosti, upoštevati tudi prizadetost javne koristi ter koristi nasprotnih strank.

8. Začasna odredba predstavlja nujen ukrep, s katerim sodišče, ob izpolnjenih zakonskih pogojih, (začasno) odloži sicer na podlagi zakona dovoljeno izvršitev določenega upravnega akta. Pri odločanju o zahtevi za izdajo začasne odredbe se presoja le njena utemeljenost glede na navedene zakonsko določene pogoje, kar je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi tudi storilo.

9. Vrhovno sodišče se strinja s sodiščem prve stopnje, da tožnik težko popravljive škode v obravnavanem primeru ni izkazal na način, ki bi utemeljeval izdajo začasne odredbe oziroma ni izkazal, da se mu bo z izvršitvijo izpodbijane odločbe prizadela težko popravljiva škoda. ZUS-1 ne določa, kaj se šteje za težko popravljivo škodo. Gre za nedoločen pojem, katerega vsebino mora sodišče zapolniti v vsakem posameznem primeru posebej. Glede na ustaljeno upravnosodno prakso mora zato stranka, ki zahteva izdajo začasne odredbe, že v sami zahtevi izkazati konkretne okoliščine in vsa dejstva, s katerimi utemeljuje škodo, ki bi ji nastala z izvršitvijo akta, in verjetno izkazati, da takšna škoda zanjo predstavlja težko popravljivo škodo.

10. V tem upravnem sporu se s tožbo izpodbija inšpekcijska odločba, ki tožniku ne nalaga plačila denarne kazni. Z izpodbijano odločbo je tožniku odrejena obveznost priključitve stavbe na javni vodovod, denarna kazen pa je zagrožena le kot prisilno sredstvo v primeru, da tožnik naložene obveznosti ne bo izpolnil. Izvršitev izpodbijane odločbe v tem primeru torej pomeni priključitev zadevne stavbe na javni vodovod, tožnik pa v zahtevi za izdajo začasne odredbe niti ne zatrjuje niti ne izkazuje, da mu bo z izvršitvijo te odločbe nastala težko popravljiva škoda. Kot izhaja iz izpodbijane sodbe in podatkov v predloženih spisih, tožnik utemeljuje predlog za začasno zadržanje izvršitve upravne odločbe, ki se izpodbija s tožbo v tem upravnem sporu, z navedbami o tem, da nima zadostnih sredstev za plačevanje denarnih kazni in da bo to zanj predstavljalo hudo finančno breme, saj je zaradi neugodnih vremenskih razmer v tem letu utrpel veliko premoženjsko škodo pri opravljanju kmetijske dejavnosti. S takšnim zatrjevanjem, pa tožnik tudi po presoji Vrhovnega sodišča ni izkazal, da bi mu z izvršitvijo izpodbijanega upravnega akta nastala težko popravljiva škoda.

11. Ker v obravnavani zadevi za izdajo začasne odredbe ni bil izpolnjen zakonski pogoj nastanka težko popravljive škode, tehtanje med prizadetimi koristmi, skladno z načelom sorazmernosti (drugi stavek drugega odstavka 32. člena ZUS-1), ni potrebno. Zato pritožbeni ugovor, da v tem primeru z odložitvijo izvršitve izpodbijanega akta nasprotni stranki oziroma javni koristi ne bi nastala nobena škoda, na drugačno odločitev ne more vplivati.

12. Glede na navedeno na drugačno odločitev Vrhovnega sodišča tudi ne morejo vplivati pritožbeni ugovori, s katerimi tožnik le ponovi okoliščine, ki jih je navajal v zahtevi za izdajo začasne odredbe in naj bi po njegovem prepričanju opravičevale njeno izdajo.

13. Tožnik v pritožbi ni navedel, zaradi katerih pritožbenih razlogov izpodbija sklep sodišča prve stopnje. Zato je Vrhovno sodišče izpodbijani sklep preizkusilo z vidika kršitev, določenih v tretjem odstavku 75. člena ZUS-1, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, vendar takih kršitev ni ugotovilo.

14. Vrhovno sodišče je na podlagi 76. člena v zvezi z 82. členom ZUS-1 pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.