Jedro

Revizija se dopusti v smeri preizkusa pravilnosti uporabe 7. člena ZOZP.

Izrek

Revizija se dopusti v smeri preizkusa pravilnosti uporabe 7. člena Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da ostane sklep Okrajnega sodišča v Mariboru I 8930/2006 o dovolitvi izvršbe deloma v veljavi, tako da je toženka dolžna plačati tožeči stranki znesek 4.532,21 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 30. 8. 2006 dalje do plačila, ter ji povrniti izvršilne stroške v znesku 74,70 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 28. 11. 2006 dalje do plačila, vse v roku 8 dni, pod izvršbo. Toženki je naložilo tudi plačilo pravdnih stroškov tožeče stranke. Sodišče prve stopnje je presodilo, da ima tožeča stranka pravico uveljavljati regresni zahtevek za izplačilo za materialno škodo od toženke, ker je kršila zavarovalno pogodbo in je izgubila zavarovalne pravice, saj je vedela, da voznik njenega vozila M. L. v času povzročitve prometne nesreče ni imel veljavnega vozniškega dovoljenja, pa mu ni izrecno prepovedala voziti njenega vozila (tč. 2 tretjega odstavka 7. člena Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu – v nadaljevanju ZOZP in tč. 2 prvega odstavka in tč. 1 ter tč 2/1 3. člena Pogojev za zavarovanje avtomobilske odgovornosti tožeče stranke – v nadaljevanju Splošni pogoji). Ni pa toženki mogoče očitati, da se je voznik po prometni nesreči izmaknil preiskavi svoje alkoholiziranosti oziroma je odklonil strokovni pregled (tč. 2 tretjega odstavka AO-03).

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo toženkino pritožbo in potrdilo odločitev sodišča prve stopnje. Navedlo je, da voznik toženkinega vozila spada v krog sozavarovancev in se glede na tč. 1 3. člena Splošnih pogojev tudi nanj razširja zavarovalno kritje. Regresna obveznost toženke pa ne temelji na splošnih predpostavkah odškodninske odgovornosti, temveč na pogodbeno dogovorjenem temelju. Po 3. členu Splošnih pogojev namreč zavarovanec (v obravnavani zadevi je to toženka) in sozavarovane osebe (v obravnavani zadevi je to voznik toženkinega vozila) izgubijo zavarovalne pravice iz zavarovanja, če voznik ni imel veljavnega vozniškega dovoljenja tistih kategorij, v katero spada vozilo, ki ga je vozil. 3. Predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje je vložila toženka. Predlaga, da Vrhovno sodišče dopusti revizijo in zatrjuje odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča, ter navaja, da sta nižji sodišči zmotno uporabili materialno pravo. Sklicuje se na sodbo VSRS II Ips 991/2007 z dne 14. 1. 2010, kjer naj bi VSRS zavzelo stališče, da, ker toženka ni odgovorna po splošnih odškodninskih predpisih, je tudi ni mogoče šteti za odgovorno osebo v smislu 4. člena zavarovalnih pogojev, ter, da določilo splošnih pogojev ni samostojna podlaga za zahtevek zavarovalnice. Navaja tudi neenotno sodno prakso višjih sodišč. V zvezi s tem se sklicuje na sodbo VSL II Cp 3100/2010 z dne 1. 12. 2010, kjer je VSL zavzelo stališče, da lastnik vozila, ker v času prometne nesreče ni bil voznik, ni izgubil zavarovalnih pravic, če mu sicer ni mogoče očitati kršitve zavarovalne pogodbe ali odgovornosti na podlagi splošnih odškodninskih predpisov. Navaja, da toženka, sicer lastnica vozila in sklenitelj zavarovalne pogodbe ter zavarovana oseba (drugi odstavek 1. člena Splošnih pogojev) v obravnavani zadevi v času prometne nesreče ni bila voznica, zato ni kršila zavarovalne pogodbe in regresno upravičenje tožeče stranke ni podano. Glede na 7. člen ZOZP in 2. točko prvega odstavka 3. člena Splošnih pogojev lahko zavarovalne pravice namreč izgubi le zavarovanec oziroma tudi odgovorna oseba, če sta, eden ali drugi, bila kot voznika odgovorna za nastanek prometne nesreče. Odločitev Vrhovnega sodišča bi glede na navedeno prispevala k pravilni uporabi materialnega prava v konkretni zadevi in k enotni uporabi prava v podobnih zadevah.

4. Predlog je utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so glede vprašanja, izpostavljenega v toženkinem predlogu in opredeljenega v izreku tega sklepa, podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku in je zato v tako začrtanem obsegu revizijo dopustilo (tretji odstavek 367. c člena ZPP).