Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja ali organizator potovanja odgovarja za škodo, ki nastane potnikom kot posledica okužbe pri zagotavljanju hotelskih storitev, ki so predmet pogodbe o organiziranju potovanj, ter ali je potrošnik dolžan dokazati, da je hotel zagotavljal neustrezno higiensko raven storitev, ter ali za priznanje odškodninske odgovornosti zadostuje presoja, da je z veliko mero verjetnosti do bakterijske okužbe prišlo pri uživanju hotelske hrane.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja ali organizator potovanja odgovarja za škodo, ki nastane potnikom kot posledica okužbe pri zagotavljanju hotelskih storitev, ki so predmet pogodbe o organiziranju potovanj, ter ali je potrošnik dolžan dokazati, da je hotel zagotavljal neustrezno higiensko raven storitev, ter ali za priznanje odškodninske odgovornosti zadostuje presoja, da je z veliko mero verjetnosti do bakterijske okužbe prišlo pri uživanju hotelske hrane.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v celoti zavrnilo zahtevek tožnikov zoper primarno toženo stranko, delno pa je ugodilo zahtevku zoper eventualno toženo stranko in slednji iz naslova znižanja kupnine naložilo plačilo vsakemu od tožnikov v višini 124,98 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 27. 8. 2008 dalje. V preostalem delu je zahtevek zavrnilo.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi eventualno tožene stranke ugodilo, sodbo sodišča prve stopnje v 2. točki izreka spremenilo tako, da se znesek, ki ga je eventualno tožena stranka dolžna plačati tožnikom zniža za vsakega tožnika za 19,9 EUR ter se v tem delu tožbeni zahtevek zavrne, spremenilo pa je tudi odločitev o stroških. V preostalem delu je pritožbo eventualno tožene stranke in v celoti pritožbo tožnikov zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdilo.

3. Predlog za dopustitev revizije so vložili tožniki. Navajajo, da je sporna presoja sodišča glede pasivne materialnopravne legitimacije, saj je po njihovem mnenju zaključek pritožbenega sodišča, da naj bi se eventualno tožena stranka predstavljala kot dejanski organizator potovanja v nasprotju z listinami v spisu, splošnimi določbami OZ ter Direktivo 90/314/EGS. Sodišči sta tudi spregledali dokazni predlog tožnikov po 227. členu ZPP, na podlagi katerega so v sporu zahtevali, naj prva tožena stranka v izogib nastanka stroškov predloži pogodbo z organizatorjem, pa sodišče toženke k temu ni pozvalo, niti ni uporabilo fikcije petega odstavka 227. člena ZPP, s čimer je bistveno kršilo pravila postopka, kar je vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe. Sodišče druge stopnje pa se do te pritožbene navedbe sploh ni opredelilo. Predlagajo dopustitev revizije glede sledečih vprašanj: - ali je v primeru, ko je ugotovljeno, da je dejanski organizator potovanja podjetje s sedežem v tujini, v sporu iz naslova pogodbe o organiziranju potovanja, pasivno materialnopravno legitimiran prodajalec potovanja, ne glede na to, da pri prodaji sodeluje tudi drug posrednik, ki je podjetje s sedežem v RS; - ali je prodajalec pogodbe o organiziranem potovanju v primeru, da v pogodbi ni pravilno navedel dejanskega organizatorja potovanja, odgovoren za škodo, ki nastane zaradi opustitve obveznosti navesti organizatorja potovanja; - ali je sodišče bistveno kršilo določila pravdnega postopka, kar vpliva na zakonitost in pravilnost sodbe s tem, ko na predlog tožečih strank v pravdnem postopku na podlagi 227. člena ZPP ni pozvalo prve tožene stranke k predložitvi pogodbe z organizatorjem potovanja in posledično ni uporabilo fikcije iz 883. člena OZ; - ali je drugostopenjsko sodišče bistveno kršilo določila pravdnega postopka, kar vpliva na zakonitost in pravilnost sodbe s tem, ko v skladu s 360. členom ZPP ni presodilo navedb pritožbe, ki so bile odločilnega pomena – gre za navedbe o tem, da je bil dejanski organizator potovanja podjetje s sedežem v tujini, pač pa je brez utemeljenega razloga sklepalo, da je bil kot odgovorni organizator naveden G. d.o.o., kar kaže na slovensko družbo; - ali je sodišče uporabilo pravila o varstvu potrošnikov kot šibkejše stranke v pogodbenem razmerju s tem, ko tožnikom ni priznalo pravnega varstva zoper subjekt, s katerim so sklenili pogodbo o organiziranju potovanja in bili v njej očitno zavedeni glede dejanskega organizatorja potovanja; - ali je sodišče pravilno uporabilo Zakon o varstvu potrošnikov, Obligacijski zakonik in Direktivo 90/314/EGS s tem, ko je za organizatorja potovanja štelo subjekt, za katerega ugotavlja, da je bil zgolj posrednik pri prodaji pogodbe o organiziranju potovanja.

Glede odgovornosti organizatorja potovanja za napake predlagajo dopustitev revizije glede vprašanja, ali je sodišče pri presoji utemeljenosti zahtevka po vračilu zneska pravilno uporabilo kriterije iz frankfurtske tabele in ali je morebiti utemeljeno tehtanje sorazmernosti kakovosti določenih storitev v pogodbi in dejansko opravljenimi.

Glede odškodninske odgovornosti organizatorja predlagajo dopustitev revizije glede vprašanj: - ali organizator potovanja odgovarja za škodo, ki nastane potnikom kot posledica okužbe pri zagotavljanju hotelskih storitev, ki so predmet pogodbe o organiziranju potovanj ter s kolikšno stopnjo verjetnosti je potnik dolžan dokazati vzročno zvezo med izpolnitvijo z napako (neustrezne higienske razmere v hotelu) in nastalo škodo; - ali je potrošnikom dolžan dokazati, da je hotel zagotavljal neustrezno higiensko raven storitev ali za priznanje odškodninske odgovornosti zadostuje dokaz, da je z veliko mero verjetnosti do bakterijske okužbe prišlo pri uživanju hotelske hrane.

Predlagajo pa tudi dopustitev revizije glede treh pravnih vprašanj v zvezi s sklepom o stroških.

4. Predlog je delno utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so glede vprašanj, opredeljenih v izreku tega sklepa, podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku in je zato v tako začrtanem obsegu revizijo dopustilo (tretji odstavek 367. c člena istega zakona).