Jedro

Sodišče druge stopnje lahko le izjemoma razveljavi sodbo sodišča prve stopnje, če ugotovi, da razlogi za razveljavitev (npr. zagotavljanje pravice do izjave, zagotavljanje pravice do pritožbe, obsežno ugotavljanje dejanskega stanja,...) pretehtajo nad pravico stranke do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Pri tem mora navesti, iz katerih razlogov kršitve (ki jo je storilo sodišče prve stopnje) ne more samo odpraviti oziroma zakaj samo ne more dopolniti postopka oziroma odpraviti pomanjkljivosti v zvezi z dejanskim stanjem, ugotovljenim pred sodiščem prve stopnje. Sodišče druge stopnje je svojo odločitev o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje obrazložilo le s prepisom dela zakonske odločbe 355. člena ZPP, kar pa ne ustreza standardu obrazložene sodne odločbe.

Upoštevaje navedena izhodišča in dejstvo, da sodišče druge stopnje ni navedlo razlogov, zakaj samo ne bi moglo dopolniti postopka oziroma odpraviti pomanjkljivosti v zvezi z dokazno oceno sodišča prve stopnje, ni mogoče ugotoviti ovir, da bi pomanjkljivosti v zvezi z dokazno oceno sodišča prve stopnje sodišče druge stopnje lahko odpravilo na pritožbeni obravnavi in sprejelo dokazno oceno izvedenih dokazov v skladu z metodološkim napotkom iz 8. člena ZPP. Prav tako ni mogoče ugotoviti ovir za dopolnitev postopka z zaslišanjem treh prič, s katerimi je tožnik dokazoval diskriminatornost razloga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani del sklepa sodišča druge stopnje (točka I izreka) se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v novo odločanje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika za ugotovitev nezakonitosti in razveljavitev redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 28. 10. 2016 ter za ugotovitev, da tožniku delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo in da mu še traja z vsemi pravicami iz delovnega razmerja (točka I/1 izreka). Zavrnilo je tudi njegov zahtevek za reintegracijo k toženi stranki, za priznanje vseh pravic iz delovnega razmerja, vključno z obračunom in izplačilom plač, regresa za letni dopust in drugih denarnih prejemkov iz delovnega razmerja od dneva nezakonitega prenehanja delovnega razmerja dalje, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude dalje in obračun ter plačilo prispevkov za obvezna zavarovanja (točka I/2 izreka). Poleg tega je zavrnilo tudi zahtevek za prijavo v zavarovanje za vpis v matično evidenco ZPIZ za čas od nezakonitega prenehanja delovnega razmerja dalje (točka I/3 izreka) in odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka (točka II izreka).

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnika ugodilo, izpodbijano sodbo na podlagi 355. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.; ZPP) s sklepom razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (točka I izreka), odločitev o pritožbenih stroških pa pridržalo za končno odločbo (točka II izreka). Razveljavitev sodbe je obrazložilo s tem, da glede na naravo stvari in okoliščine primera ocenjuje, da samo ne more dopolniti postopka in odpraviti pomanjkljivosti pri ugotovljenem dejanskem stanju in da razveljavitev izpodbijane sodbe ne bo povzročila hujše kršitve strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

3. Zoper sklep o razveljavitvi se je pritožila tožena stranka. Povzema razloge za razveljavitev, ki jih je navedlo sodišče druge stopnje. Navaja, da bi vse, kar izhaja iz napotil pritožbenega sodišča sodišču prve stopnje, lahko storilo pritožbeno sodišče samo. Lahko bi sprejelo dokazno oceno in po potrebi dopolnilo dokazni postopek, kar je tudi smisel novele ZPP-E. Veliko dokazov na prvi stopnji je bilo že izvedenih, potencialno zaslišanje treh prič pa ne opravičuje vrnitve zadeve na prvo stopnjo. Sodišče druge stopnje bi lahko o zadevi meritorno odločilo. Navaja, da so bila številna pojasnila tožene stranke, ki so povezana z napotili pritožbenega sodišča, s strani pritožbenega sodišča prezrta in dokazno neocenjena (ki se nanašajo na zapisnik nadzornega sveta; o tem, kakšno delo je opravljal tožnik in kakšno drugi delavci, ki jih izpostavlja tožnik; kdaj so se ti delavci zaposlili pri toženi stranki; da je bil kazenski postopek zoper toženo stranko ustavljen in da je bil tožnik tisti, ki ga je sprožil z neutemeljeno kazensko ovadbo; da so bile volitve v svet delavcev predmet sodne presoje in da kršitve niso bile ugotovljene; ...). Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve pritožbenemu sodišču v ponovno odločanje.

4. Tožnik je podal odgovor na pritožbo, v katerem prereka pritožbene navedbe tožene stranke in predlaga zavrnitev njene pritožbe.

5. Pritožba je utemeljena.

6. Sodišče druge stopnje je na več mestih obrazložitve izpodbijanega sklepa ugotovilo, da je sodišče prve stopnje sprejelo preuranjene dejanske zaključke (na katere je oprlo svojo odločitev) zaradi nepopolne oziroma necelovite dokazne ocene izvedenih dokazov (npr. izpovedb bivšega zakonitega zastopnika tožene stranke in priče M. P. ni presojalo v skladu z listinami, iz katerih izhaja, katere naloge je tožnik pred prenehanjem delovnega razmerja dejansko opravljal) oziroma zaradi tega, ker vseh relevantnih dokazov ni dokazno ocenilo (npr. zapisnika 5. seje nadzornega sveta tožene stranke v zvezi z delom sektorja, v katerem je delal tožnik; listin, ki jih je v spis vložil tožnik, s katerimi je dokazoval, da mu je tožena stranka načrtno odvzemala delovne naloge in jih prenašala na druge, tudi na novo zaposlene delavce). Prav tako je ugotovilo, da sodišče prve stopnje neopravičeno ni izvedlo dokaza z zaslišanjem treh prič, ki jih je tožnik predlagal v zvezi z zatrjevanjem, da mu je tožena stranka odpovedala pogodbo o zaposlitvi zaradi diskriminacije, ker je tožnik kandidiral za predstavnika delavcev1. 7. V napotkih je pritožbeno sodišče navedlo še, da se bo moralo sodišče prve stopnje v dopolnjenem dokaznem postopku ponovno opredeliti do izpovedbe priče M. P. (kateri naj bi dalo preveliko težo), predvsem do njenega dela, da ta priča ni gojila zamere do tožnika, čeprav je med njima zaradi volitev prišlo do konfliktov. Sodišču prve stopnje je naložilo še, da bo moralo izpovedbo te priče presoditi skupaj z drugimi dokazi (predvsem z komunikacijo med pričo in tožnikom po elektronski pošti).

8. Razlog za razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje je bil po eni strani nepopolno oziroma zmotno ugotovljeno dejansko stanje, ki je bilo posledica napačne dokazne ocene izvedenih dokazov, po drugi strani pa neizvedba dokaza z zaslišanjem treh prič v zvezi z ugotavljanjem dejstva, ali je bila izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi podana tožniku iz diskriminatornih razlogov (za katere je sodišče druge stopnje v nasprotju s sodiščem prve stopnje ugotovilo, da jih je tožnik predlagal pravočasno).

9. Drugi odstavek 357.a člena ZPP določa, da se sme sklep sodišča druge stopnje izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo (prvi in drugi odstavek 347. člena ZPP) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena ZPP) ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 354. člena ZPP in drugi odstavek 355. člena ZPP). Z uvedbo instituta pritožbe zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi odločbe sodišča prve stopnje in vrnitvi zadeve v novo sojenje je želel zakonodajalec v največji možni meri doseči meritorno končanje postopka na pritožbeni stopnji. Cilj te ureditve je v zagotovitvi pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

10. Sodišče druge stopnje lahko le izjemoma razveljavi sodbo sodišča prve stopnje, če ugotovi, da razlogi za razveljavitev (npr. zagotavljanje pravice do izjave, zagotavljanje pravice do pritožbe, obsežno ugotavljanje dejanskega stanja,...) pretehtajo nad pravico stranke do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Pri tem pa mora navesti, iz katerih razlogov kršitve (ki jo je storilo sodišče prve stopnje) ne more samo odpraviti oziroma zakaj ne more samo samo dopolniti postopka oziroma odpraviti pomanjkljivosti v zvezi z dejanskim stanjem, ugotovljenim pred sodiščem prve stopnje. Sodišče druge stopnje je svojo odločitev o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje obrazložilo le s prepisom dela zakonske določbe 355. člena ZPP, kar pa ne ustreza standardu obrazložene sodne odločbe.

11. Upoštevajoč navedena izhodišča in dejstvo, da sodišče druge stopnje ni navedlo razlogov, zakaj samo ne bi moglo dopolniti postopka oziroma odpraviti ugotovljenih pomanjkljivosti, ni mogoče ugotoviti ovir, da bi pomanjkljivosti v zvezi z dokazno oceno sodišča prve stopnje sodišče druge stopnje lahko odpravilo na pritožbeni obravnavi in sprejelo dokazno oceno izvedenih dokazov v skladu z metodološkim napotkom iz 8. člena ZPP. Prav tako ni mogoče ugotoviti ovir za dopolnitev postopka z zaslišanjem treh prič, s katerimi je tožnik dokazoval diskriminatornost razloga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.

12. Zato je vrhovno sodišče pritožbi tožene stranke ugodilo, na podlagi petega odstavka 357.a člena ZPP sklep sodišča druge stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo temu sodišču v novo odločanje.

13. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

14. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je razviden iz uvoda tega sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno.

1 Sodišče prve stopnje teh dokazov ni izvedlo, ker je zaključilo, da jih je tožnik predlagal prepozno, sodišče druge stopnje pa se je postavilo na stališče, da so bili ti dokazni predlogi podani pravočasno.