Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Trditveno in dokazno breme je na revidentu.
Revizija ni dovoljena zaradi pravnih vprašanj, ki se nanašajo zgolj na splošno razlago pravnih institutov oziroma pojmov, ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem, ali zaradi pravnih vprašanj, na katera je mogoče odgovoriti že z jezikovno razlago zakonskega besedila. Pomembno pravno vprašanje je le tisto vprašanje, od katerega je odvisna odločitev v konkretni zadevi.
Revident ni izkazal, katere konkretne zelo hude posledice bodo zanj nastale v primeru, da v tem upravnem sporu izpodbijani točki izreka odločbe tožene stranke ostaneta v veljavi, pri čemer o celotnem obsegu zaprošene BPP revidentu sploh še ni bilo odločeno.
I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.
1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno sodbo sodišča prve stopnje je tožeča stranka (revident) vložila revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje z 2. in 3. točko drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).
2. Tožena stranka je v odgovoru na revizijo predlagala, da Vrhovno sodišče revizijo zavrne kot neutemeljeno.
3. Revizija ni dovoljena.
4. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi določbe prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo revidentovo tožbo zoper 4. in 5. točko izreka odločbe tožene stranke, št. BPP 345/2010 z dne 6. 10. 2011. S to odločbo je tožena stranka odločila, da se prosilcu (revidentu) od 3. 10. 2011 dodeli nujna brezplačna pravna pomoč za vložitev tožbe v tam navedenem individualnem delovnem sporu (1. točka izreka odločbe), da se za nudenje brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) revidentu določi tam navedena odvetnica (2. točka izreka odločbe), da mora odvetnica strokovni službi tožene stranke vrniti napotnico v roku 8 dni po opravljeni pravni pomoči skupaj z izvirnikom stroškovnika, z opozorilom na posledice, če tega ne bo storila v navedenem roku (3. točka izreka odločbe), da mora prosilec (revident) takoj oziroma najpozneje v roku 8 (osem) dni po odobritvi BPP sodišču predložiti naslednjo listino: potrdilo RS, Ministrstva za pravosodje, da je pri tem ministrstvu vložil zahtevo za obvestilo pristojnega organa v Republiki Kosovo o tem, ali v Republiki Kosovo obstaja BPP in v primeru, da obstaja, ali so do nje upravičeni tudi slovenski državljani brez dovoljenja za stalno ali začasno prebivanje v Republiki Kosovo oziroma ali obstaja mednarodna pogodba, ki zavezuje Republiko Slovenijo, da med upravičence do BPP šteje tudi državljane Republike Kosovo (4. točka izreka odločbe) ter odločila, da kolikor prosilec ne bo ravnal po nalogu tožene stranke, bo sodišče uporabilo določbe Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) o neupravičeno prejeti BPP (5. točka izreka odločbe).
5. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče začeti in tudi ne dovoliti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.
6. Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.
7. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 655/2008 z dne 4. 12. 2008) in določbo prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 je dovoljenost revizije iz tega razloga podana le, če je odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 69/2009 z dne 19. 3. 2009, X Ips 592/2007 z dne 21. 5. 2009, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009) in z določbo četrtega odstavka 367. b člena ZPP mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje. Če se revident sklicuje na sodno prakso Vrhovnega sodišča, mora navesti opravilne številke zadev, kopije sodnih odločb sodišč prve stopnje, na katere se sklicuje, pa mora reviziji priložiti.
8. Revizija po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 92/2010 z dne 22. 4. 2010 in X Ips 660/2008 z dne 14. 11. 2010) ni dovoljena zaradi pravnih vprašanj, ki se nanašajo zgolj na splošno razlago pravnih institutov oziroma pojmov, ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem, ali zaradi pravnih vprašanj, na katera je mogoče odgovoriti že z jezikovno razlago zakonskega besedila. Pomembno pravno vprašanje je le tisto vprašanje, od katerega je odvisna odločitev v konkretni zadevi.
9. Revident zatrjuje, da gre v obravnavani zadevi za odločitev o pomembnih pravnih vprašanjih, in sicer: „kdo in na kakšen način mora pridobiti podatke o obstoju vzajemnosti (točka B/1 revizije), kakšen je tožnikov status glede na določbo 10. člena ZBPP (točka B/2 revizije), in kako je razrešeno vprašanje pravnega nasledstva republik nekdanje Jugoslavije v zvezi s Haaško konvencijo, ki jo je nekdanja skupna država nesporno podpisala (B/3)“, o katerih še ni nobene sodne prakse.
10. Revident je pri toženi stranki vložil prošnjo za dodelitev BPP za vložitev tožbe, pravno svetovanje in zastopanje v individualnem delovnem sporu. Iz podatkov spisa izhaja, da revident ni državljan RS, ampak tujec, državljan Republike Kosovo, ki ob vložitvi prošnje za BPP ni prebival v RS, temveč je imel stalno prebivališče na naslovu v Republiki Kosovo. Tožena stranka je upoštevaje specifične okoliščine primera revidentu (zaenkrat) odobrila nujno BPP za vložitev tožbe v individualnem delovnem sporu. ZBPP namreč v prvem odstavku 36. člena določa, da če bi zaradi odločanja o prošnji za BPP ali zaradi postopka za sestavo in vložitev prošnje prosilec zamudil rok za kakšno pravno dejanje in bi zaradi tega izgubil pravico opraviti to dejanje, mu pristojni organ za BPP ne glede na določbe ZBPP o pogojih in postopku za odobritev BPP nemudoma odobri BPP samo za tisto dejanje, ki je nujno potrebno, da se prosilec izogne posledicam (nujna BPP).
11. V prvem odstavku 10. člena ZBPP pa je določeno, da so upravičenci do BPP po ZBPP državljani Republike Slovenije, ki v Republiki Sloveniji stalno prebivajo (1. točka), tujci z dovoljenjem za stalno ali začasno prebivanje v Republiki Sloveniji in ostale osebe brez državljanstva (apatridi), ki zakonito prebivajo v Republiki Sloveniji (2. točka), drugi tujci pod pogojem vzajemnosti ali pod pogoji in v primerih, določenih z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Republiko Slovenijo (3. točka), nevladne organizacije in združenja, ki delujejo neprofitno in v javnem interesu ter so vpisane v ustrezen register v skladu z veljavno zakonodajo, v sporih v zvezi z opravljanjem dejavnosti v javnem interesu oziroma z namenom, zaradi katerega so ustanovljene (4. točka), druge osebe, za katere zakon ali mednarodna pogodba, ki obvezuje Republiko Slovenijo določa, da so upravičenci do brezplačne pravne pomoči (5. točka). Po tretjem odstavku 10. člena ZBPP je vzajemnost iz 3. točke prvega odstavka 10. člena ZBPP podana, če so po predpisih države tujca tudi slovenski državljani v državi tujca upravičeni do brezplačne pravne pomoči. Zaprosilo o tujem pravu pošlje na zahtevo tujca ministrstvo, pristojno za pravosodje, po diplomatski poti.
12. Status upravičenega prosilca za BPP, upoštevaje posamezne kategorije iz 1. do 5. točke prvega odstavka 10. člena ZBPP, pristojni organ glede na namen ZBPP presoja po stanju ob vložitvi prošnje za BPP in upoštevaje pravne podlage, veljavne v času odločanja. Po presoji Vrhovnega sodišča je določba 2. točke prvega odstavka 10. člena ZBPP, ki bi morala biti po mnenju revidenta uporabljena v obravnavani zadevi, jasna, ne sproža dilem in zato ne potrebuje razlage. Ker je imel revident ob vložitvi prošnje za BPP nesporno stalno prebivališče na naslovu v Republiki Kosovo in tudi ne zatrjuje, da bi imel ob vložitvi prošnje za BPP dovoljenje za začasno prebivanje v RS, je lahko - ob izpolnjevanju pogojev - le upravičenec do BPP iz 3. točke prvega odstavka 10. člena ZBPP. Vprašanje revidentovega statusa po prvem odstavku 10. člena ZBPP zato ni pomembno pravno vprašanje. Sklicevanje na okoliščine v času nastanka škodnega dogodka, ki je razlog za sprožitev sodnega spora, v katerem je revident prosil za BPP, na odločitev zato ne more vplivati.
13. Odločitev v obravnavani zadevi pa tudi ni odvisna od odgovora na preostali izpostavljeni vprašanji. Tožena stranka o celotnem obsegu zaprošene BPP (revident v reviziji ponovno zahteva odobritev BPP v obsegu iz prvega odstavka 7. člena ZBPP) sploh še ni odločala. Pogoji, pod katerimi se prosilca lahko šteje za upravičenca do BPP iz prvega odstavka 10. člena ZBPP, so enaki kot za vse oblike BPP (iz prvega odstavka 7. člena ZBPP). Odločitev v postopku glede že odobrene nujne BPP, ki jo delno izpodbija revident v tem upravnem sporu, pa ni odvisna od odgovora na vprašanje glede postopka vložitve zahteve za pridobitev obvestila o tujem pravu in glede pravnega nasledstva držav nekdanje Jugoslavije v zvezi z mednarodnimi pogodbami, saj mu je bila nujna BPP že odobrena, temveč je odvisna od vsebine obvestila o tujem pravu, ki in ko ga bo od pristojnega organa Republike Kosovo pridobilo in toženi stranki posredovalo ministrstvo, pristojno za pravosodje. Glede na navedeno izpostavljena vprašanja niso pomembna pravna vprašanja, s katerimi bi revident lahko izkazal izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 14. Po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Zelo hude posledice, ki so nedoločen pravni pojem, je treba izkazati v vsakem primeru posebej. Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu ter ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 212/2008 z dne 4. 11. 2010, X Ips 85/2009 z dne 19. 8. 2010 in X Ips 148/2010 z dne 19. 8. 2010) mora revident obrazložiti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, navesti razloge, zakaj so te posledice zanj zelo hude, in to tudi izkazati.
15. Revident zatrjuje, da mu bo izključno zaradi pomanjkanja denarnih sredstev, potrebnih za sodelovanje v sodnem postopku, odrečena pravica do sodnega varstva (23. člen Ustave RS) in odvzeta pravica do povrnitve škode, ki mu je v škodnem dogodku, ki je predmet sodnega spora, nastala.
16. S takimi navedbami revident ni izkazal, katere konkretne zelo hude posledice bodo zanj nastale v primeru, da v tem upravnem sporu izpodbijani 4. in 5. točka izreka odločbe tožene stranke ostaneta v veljavi, pri čemer o celotnem obsegu zaprošene BPP revidentu sploh še ni bilo odločeno. Revident tako ni izkazal izpolnjevanja pogoja za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 17. Vrhovno sodišče je glede na navedeno revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. 18. Revident z revizijo ni uspel, zato sam trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).