Jedro

Tudi če je imel tožnik povsem svojska osebna pojmovanja glede odnosov z mlajšimi dekleti, tako glede fizičnih kontaktov kot glede namigovanj na spolnost, bi se kot dolgoletni učitelj moral zavedati nesprejemljivosti takšnih ravnanj, zaradi katerih so bile učenke, ki so šele nastopile stopnjo srednješolskega izobraževanja v zanje novem okolju, utemeljeno osebno prizadete. Ob tem, da je bil tožnik po ugotovitvi sodišča manj kot leto pred tem s strani vodstva tožene stranke tudi pisno opozorjen na nesprejemljivost takih in podobnih ravnanj, ni nobenega dvoma, da se je moral zavedati nesprejemljivosti le-teh, pa se je zanje vseeno odločal.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožniku dne 26. 10. 2010. Hkrati je zavrnilo zahtevek za ugotovitev, da tožniku delovno razmerje ni prenehalo in da mu mora tožena stranka priznati delovno razmerje ter mu zagotoviti pravice na njegovi podlagi in ga pozvati na delo. Presodilo je, da je tožnik, kot profesor računalništva in informatike, z naklepom oziroma hudo malomarnostjo storil v izredni odpovedi očitano hujšo kršitev pogodbenih oziroma delovnih obveznosti, njegova kršitev pa je imela tudi vse znake kaznivega dejanja kršitve spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja po drugem odstavku 174. člena Kazenskega zakonika Republike Slovenije (KZ-1).

2. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišče druge stopnje vlaga tožnik revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Sodišču očita kršitev načela neposrednosti izvajanja dokazov v smislu 1. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in prvega odstavka tega člena v zvezi s tretjim odstavkom 302. člena ZPP, ki jo je prvostopno sodišče storilo s tem, ker ob kompletni spremembi senata in kljub tožnikovi zahtevi ni ponovilo dokazov z zaslišanjem učenk, ki so tožnika bremenile s svojimi izpovedbami na predhodnem obravnavnem naroku, izvedenem v njegovi upravičeni odsotnosti, utemeljenih pritožbenih navedb v tej zvezi pa sodišče druge stopnje neutemeljeno ni upoštevalo. S tem v zvezi sodišču očita tudi kršitev načela kontradiktornosti v smislu 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je bilo na tak način tožniku onemogočeno ključnim pričam zastavljati vprašanja, ki bi bila bistvena za pravilno ugotovitev dejanskega stanja. Poleg tega sodišču očita bistveno kršitev določb pravdnega postopka v smislu 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker sodišče svoje dokazne ocene ni ustrezno in popolno obrazložilo, ter kršitev iz 15. točke navedenega odstavka, ker iz zapisnika o izpovedbi zaslišanih prič ne izhajajo znaki kaznivega dejanja, kot jih ugotavlja sodišče, tudi sicer pa v zvezi z očitanimi znaki kaznivega dejanja navaja, da zoper njega kazenski postopek ne teče. V zvezi s presojo očitanih kršitev in krivdne oblike za očitane kršitve tožnik uveljavlja tudi zmotno materialnopravno presojo.

4. Tožena stranka v odgovoru na revizijo navaja, da se je imel tožnik pred senatom, ki je izdal prvostopno sodbo, možnost izjaviti tako o njenih navedbah, kot tudi o izpovedbah zaslišanih prič, kar je tožnik tudi storil. Glede na izjavo obeh strank sodišče ni kršilo določb tretjega odstavka 302. člena ZPP, ko ob spremembi senata ni neposredno ponavljalo dokazov z zaslišanjem prič. Prereka tudi navedbe o drugih revizijskih razlogih in predlaga zavrnitev revizije.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Na podlagi 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Pri tem je vezano na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za izdajo izpodbijane sodbe, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

7. Tožnik sodišču neutemeljeno očita bistveno kršitev določb pravdnega postopka v smislu 1. in 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker ob spremembi senata ni neposredno ponovno izvedlo že pred tem izvedenih dokazov z zaslišanjem prič.

8. Na podlagi 1. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka, če je bilo sodišče nepravilno sestavljeno, ali če je pri izdaji sodbe sodeloval sodnik ali sodnik porotnik, ki ni sodeloval na glavni obravnavi. Sodbo sodišča prve stopnje je izdal senat, ki je zadevo obravnaval in izvajal dokaze na treh obravnavnih narokih in pred katerim je bila glavna obravnava zaključena. Zgolj dejstvo, da sodišče ob spremembi senata oziroma izvedbi obravnave pred spremenjenim senatom ni ponovno neposredno izvedlo dokazov, ki so bili neposredno izvedeni na predhodni obravnavi pred drugim senatom, lahko pomeni le kršitev določb tretjega odstavka 302. člena ZPP, ki je relativnega značaja, ne pa absolutno bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1. točke drugega odstavka navedenega člena ZPP (1). Na podlagi tretjega odstavka 302.člena ZPP se mora v primeru naroka pred spremenjenim senatom glavna obravnava pričeti znova. Vendar pa sme senat potem, ko so se stranke izjavile, odločiti, da se priče, izvedenci in stranke ne zaslišijo znova, temveč, da se preberejo zapisniki o izvedbi teh dokazov. Odločitev, da spremenjeni senat na novi obravnavi neposredno ne ponovi že pred tem izvedenih dokazov z zaslišanjem prič, torej ni nujno vezana na soglasje strank, mora pa spremenjeni senat strankam dati možnost, da se o tem izjavijo.

9. Sodišče prve stopnje je ob začetku naroka pred senatom, ki je potem tudi izdal sodbo, dne 9. 5. 2012 v skladu z navedenimi določbami ZPP sklenilo, da se obravnava začne znova in da se zapisniki o izpovedbi že zaslišanih prič ter zakonite zastopnice tožene stranke le preberejo. Pri takem sklepu je sodišče vztrajalo tudi ko je tožnik izjavil, da se ne strinja zgolj z branjem zapisnikov o izpovedbi že zaslišanih prič, temveč želi, da se tudi te priče ponovno zaslišijo. V nasprotju z revizijskimi navedbami pa iz zapisnika obravnave ni razvidno, da bi tožnik v zvezi s takim postopanjem sodišča takoj uveljavljal bistveno kršitev določb pravdnega postopka v smislu 286.b člena ZPP, ki določa, da mora stranka kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje uveljavljati takoj, ko je to mogoče in se brez tega kasnejše uveljavljanje teh kršitev v pravnih sredstvih ne upošteva (2). Zato tožnik dejstva, da sodišče pred spremenjenim senatom, ki je izdal sodbo, ni pristalo na neposredno ponavljanje dokazov z zaslišanjem nekaterih za odločitev pomembnih prič, v revizijskem postopku ne more uveljavljati v smislu bistvene kršitve določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP.

10. Kolikor tožnik v zvezi z dokazi z zaslišanjem dijakinj uveljavlja kršitev načela kontradiktornosti oziroma kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, sodišče ugotavlja, da je bil tožnik izrecno seznanjen z zapisniki o zaslišanju teh prič in se je na poziv sodišča o teh izpovedbah tudi izrecno izjavil. Tako mu je bila izrecno zagotovljena tudi pravica do osebne izjave o teh dokazih, kljub temu, da neposredni izvedbi dokazov ni osebno prisostvoval (ves čas pa je bila navzoča njegova pooblaščenka, ki ji je bila zagotovljena možnost postavljanja vprašanj pričam), tako da očitek, da mu ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem, ni utemeljen.

11. Glede revizijskih očitkov o bistvenih kršitvah določb pravdnega postopka v smislu 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP sodišče ugotavlja, da sodbi nižjih sodišč nimata napak in pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne bi mogli preizkusiti. Obe se opredelita do vseh spornih elementov zakonitosti sporne odpovedi. Očitek sodišču, da tožniku očitanega ravnanja, kot izhajajo iz zapisnikov o izvedbi dokazov, ne pomenijo znakov kaznivega dejanja, oziroma da gre v tem smislu za nasprotja, pa ne pomeni uveljavljanje bistvene kršitve določb pravdnega postopka temveč kvečjemu grajo materialnopravne presoje ugotovljenih ravnanj.

12. Sodišče je ugotovilo, da je bila sporna izredna odpoved tožniku podana zaradi hujše kršitve pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, storjenih naklepoma oziroma iz hude malomarnosti (1. alineja 1. točke izreka o odpovedi) in zaradi kršitve pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, ki imajo vse znake kaznivega dejanja po drugem odstavku 174. člena KZ-1 (2. alineja 1. točke izreka o odpovedi), tudi sicer pa se tožena stranka v obrazložitvi odpovedi sklicuje na zakonski razlog za izredno odpoved, določen v 1. in 2. alineji prvega odstavka 111. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR).

13. KZ-1 v drugem odstavku 174. člena opredeljuje obliko kaznivega dejanja kršitve spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja, ki ga stori učitelj, vzgojitelj, skrbnik, posvojitelj, roditelj ali druga oseba, ki z zlorabo svojega položaja spolno občuje ali stori kakšno drugo spolno dejanje z osebo, staro nad 15 let, ki mu je zaupana v učenje, vzgojo, varstvo in oskrbo.

14. Sodišče je ugotovilo, da je tožnik kot profesor oziroma učitelj pri pouku računalništva in informatike posamezne učenke božal po laseh, jim po nepotrebnem prekrival roke pri delu z računalnikom s svojo roko, se jih oblečene dotikal po predelih zadnjice in prsi, pri tem pa pri pouku, zlasti v zvezi z delom na računalniku, uporabljal najmanj dvoumne izraze in besedne zveze, ki so nakazovale na intimne spolne občutke ter dejanja, tako da so se učenke čutile osebno prizadete, užaljene in prestrašene, zaradi česar so iskale pomoč svetovalne delavke in ravnateljice šole.

15. Revizija utemeljeno opozarja, da navedena ravnanja tožnika ne dosegajo stopnje vseh znakov kaznivega dejanja kršitve spolne nedotakljivosti iz 174. člena KZ-1, saj ni šlo za spolno občevanje ali druga neposredna spolna ravnanja, s katerimi bi bila spolna sfera učenk direktno prizadeta. Vsekakor pa je šlo z vidika tožnikovega položaja profesorja in učitelja za povsem nesprejemljiva dejanja, ki predstavljajo hudo kršitev tožnikovih delovnih obveznosti. Tudi če je imel povsem svojska osebna pojmovanja glede odnosov z mlajšimi dekleti, tako glede fizičnih kontaktov kot glede namigovanj na spolnost, bi se kot dolgoletni učitelj moral zavedati nesprejemljivosti takšnih ravnanj, zaradi katerih so bile učenke, ki so šele nastopile stopnjo srednješolskega izobraževanja v zanje novem okolju, utemeljeno osebno prizadete. Ob tem, da je bil tožnik po ugotovitvi sodišča manj kot leto pred tem s strani vodstva tožene stranke tudi pisno opozorjen na nesprejemljivost takih in podobnih ravnanj, ni nobenega dvoma, da se je moral zavedati nesprejemljivosti le-teh, pa se je zanje vseeno odločal. Tako je sodišče utemeljeno ugotovilo, da je ugotovljene kršitve storil najmanj s hudo malomarnostjo oziroma z naklepom. Torej so tožnikova ravnanja dejansko pomenila hujšo kršitev pogodbenih oziroma drugih delovnih obveznosti v smislu določb 2. alineje prvega odstavka 111. člena ZDR in že zato je bila tožniku sporna izredna odpoved zakonito podana.

16. Ker revizijski razlogi niso podani, je sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.

Op. št. (1): „Kadar pa sodišče ni v celoti spoštovalo pravil iz tretjega odstavka 302. člena ZPP (glavno obravnavo je npr. sicer začelo znova, vendar ni ponovilo že izvedenih dokazov; ni prebralo zapisnikov o izvedenih dokazih; ni znova zaslišalo strank), ima kršitev le relativni značaj (člen 339/1 ZPP).“ Skupina avtorjev: Zakon o pravdnem postopku (ZPP) s komentarjem, GZ Založba Ljubljana, II. knjiga, str. 646 (Betetto).

Op. št. (2): Galič med določbami, pri katerih pride v poštev 286.b člen ZPP, našteva tudi kršitev načela neposrednosti pri izvedbi in ocenjevanju dokazov, kršitev razpravnega načela, obličnosti izvedbe dokazov itd.- kot pod točko 1, IV. Knjiga, str. 239.