Jedro

V primeru izvirne pridobitve lastninske pravice (v obravnavani zadevi: priposestvovanja) je zasebna listina, ki vsebuje veljaven pravni temelj (v smislu določbe 21. člena ZZK) izrecna izjava zemljiškoknjižnega lastnika, z notarsko overjenim podpisom (določba 22. člena ZZK), da priznava nastop pravne posledice, torej izvirno pridobitve lastninske pravice. Ker zemljiškoknjižno sodišče v resničnost vsebine listine oz. izjave zemljiškoknjižne lastnice o priposestvovanju ni podvomilo, je utemeljenost zahtevka za vpis izhajala že iz predlogu priložene listine (pogodbe) ter so bili ob vložitvi predloga izpolnjeni vsi pogoji za dovolitev predlaganega vpisa.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep tako spremeni, da se v celoti glasi: 1. Ugovoru se ugodi. 2. Sklep zemljiškoknjižnega referenta Dn. št. 2716/99-2, z dne 4.1.2000 se tako spremeni, da se na podlagi priposestvovanja pri nepremičninah, vpisanih v vložku 57 k.o. S., kjer je vknjižena lastninska pravica na L. K., C. 1. 41, J., dovoli odpis parc. št. 565, njiva v izmeri 2343 m2, travnik v izmeri 2300 m2; parc. št. 566/1, njiva v zmeri 1500 m2, sadovnjak v izmeri 3461 m2 in parc. št. 566/3, stanovanjska stavba v izmeri 177 m2, dvorišče v izmeri 189 m2 in otvoritev novega vložka ter pri novo nastalem vložku vknjižba lastninske pravice v korist predlagatelja A. R., roj. 29.7.1937, B. 220 e, K., do celote. II. Izbrišeta se zaznamba zavrnitve predloga ter zaznamba vložene pritožbe.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor predlagatelja in obdržalo v veljavi zemjiškoknjižni sklep Dn. št. 2716/99, z dne 4.1.2000. Zoper tak sklep se zaradi napačne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava pravočasno pritožuje predlagatelj. Pritožnik navaja, da predvsem ni nobene ovire za vknjižbo lastninske pravice pri nepremičnini parc. št. 566/3, ki je zazidano stavbno zemljišče. Sicer pa je pravni temelj za pridobitev lastninske pravice na nepremičninah priposestvovanje. Določba 28. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih velja tudi v zemljiškoknjižnem postopku. Ničnost pravnega posla v obravnavani zadevi ne more priti v poštev, saj gre za zasebno listino, ki izraža voljo strank po ureditvi zemljiškoknjižnega stanja. Pritožnik je lastninsko pravico pridobil na originaren način; listina, ki jo je predložil, pa je zgolj izvršilne narave. Iz omenjene listine izhaja, da bivša prodajalka predlagatelju priznava, da je od leta 1980 v dobri veri uporabljal sporne nepremične. Zakon o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ) pa v primeru priposestvovanja ne predvideva postopka kot v primeru pravnega prometa z nepremičninami. Pritožnik še navaja, da iz odločbe upravnega organa izhaja, da v konkretnem primeru ne gre za pravni posel in zato odobritev ni bila potrebna. Če bi med predlagateljem in zemljiškoknjižno lastnico obstajal spor glede zatrjevanih dejstev, bi bilo mogoče vložiti tožbo. Ker pa med njima spora ni, za vložitev tožbe ni nobene potrebe. Pritožba je utemeljena. Pritožbeno sodišče najprej pojasnjuje, da vknjižba lastninske pravice na podlagi izgubljene pogodbe praviloma ni mogoča. Predlagatelj pa bi lahko ravnal po določbi 1. odstavka 136. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK) in predlagal, da se za vpis njegove pravice uporabijo določbe od 109. do 123. člena ZZK. Ker tega ni storil, vknjižba na podlagi prodajne pogodbe iz leta 1980, ni mogoča. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno ugotovilo, da sama pogodba o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim ne more biti veljaven pravni temelj v smislu določbe 21. člena ZZK. Po prepričanju pritožbenega sodišča pa je sodišče prve stopnje kljub temu zmotno ocenilo, da iz omenjene pogodbe ne izhaja veljaven pravni temelj. Pritožnik namreč pravilno opozarja, da iz pogodbe kot pravni temelj izhaja priposestvovanje, torej originarni način pridobitve lastninske pravice. V takšnem primeru je (neposredni) pravni temelj pridobitve stvarnih pravic zakon, gre torej za izvirno (originarno) pridobitev lastninske pravice, saj lastninska pravica nastane neodvisno od volje prejšnjega lastnika. Posledica izvirne pridobitve lastninske pravice je tudi dejstvo, da novi lastnik lastninsko pravico pridobi še pred vpisom te pravice v zemljiško knjigo. Čeprav v primerih izvirne pridobitve lastninske pravice za njeno pridobitev razpolagalno pravno dejanje prejšnjega lastnika ni potrebno, pa lahko novi lastnik po določbi 21. člena ZZK doseže vknjižbo, s katero se izvirna pridobitev lastninske pravice izkaže, samo na podlagi ustrezne javne oziroma zasebne listine, ki dokazuje nastanek njegove pravice. Prav takšno naravo pa imata 5. člen ter delno 2. člen obravnavanemu zemljiškoknjižnemu predlogu priložene pogodbe o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim, v katerih zemljiškoknjižna lastnica priznava, da je predlagatelj posest spornih nepremičnin pridobil v letu 1980 in jih je priposestvoval. Omenjena pogodba je overjena zasebna listina, ki jo je podpisala zemljiškoknjižna lastnica in vsebuje veljaven pravni temelj. Pogoja za vknjižbo iz 21. in 22. člena ZZK sta torej s tem izpolnjena. Sodišče prve stopnje je zemljiškoknjižni predlog v obravnavani zadevi zavrnilo, ker je menilo, da v takšnem primeru pri odločanju o predlogu ne more več po uradni dolžnosti paziti na ničnost pravnega posla, kar mu nalaga določba 83. člena ZZK. Vendar pa pritožnik pravilno poudarja, da v obravnavani zadevi ne gre za pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla, ampak kot je bilo pojasnjeno, na podlagi zakona. V tem primeru torej že pojmovno ni mogoče paziti na ničnost pravnega posla. Pritožnik tudi pravilno opozarja, da ZKZ določa omejitve le za prenos lastninske pravice s pravnimi posli med živimi in za primer smrti (17. člen ZKZ), medtem ko za primer priposestvovanja ne predpisuje nobenih omejitev. Glede na to je zmotno tudi stališče sodišča prve stopnje, da ob zatrjevanem priposestvovanju ni bilo mogoče paziti na to, ali so predlogu priložene listine, predpisane za vpis in dokazi o izpolnitvi obveznosti po ZKZ. Kot je bilo pojasnjeno, ZKZ za primer priposestvovanja ne predvideva nobenih obveznosti in omejitev. Edina listina, ki jo je bil v skladu z določbo 21. člena ZZK v obravnavani zadevi pritožnik dolžan priložiti predlogu, je javna ali zasebna listina, ki mora vsebovati veljaven pravni temelj. V primeru izvirne pridobitve lastninske pravice je takšna zasebna listina, kot je bilo pojasnjeno, lahko izrecna izjava zemljiškoknjižnega lastnika, z notarsko overjenim podpisom (določba 22. člena ZZK), da priznava nastop pravne posledice, torej izvirno pridobitev lastninske pravice. Prav takšno izjavo zemljiškoknjižne lastnice je predlagatelj priložil predlogu. Ker zemljiškoknjižno sodišče v resničnost vsebine listine oz. izjave zemljiškoknjižne lastnice ni podvomilo, je torej utemeljenost zahtevka za vpis izhajala že iz predlogu priložene listine (pogodbe) ter so bili ob vložitvi predloga izpolnjeni vsi pogoji za dovolitev predlagane vknjižbe. Zato je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 3. točke 95. člena ZZK ugodilo pritožbi in spremenilo sklep sodišča prve stopnje tako, da je dovolilo predlagano vknjižbo lastninske pravice. V skladu z določbo 3. točke 95. člena ZZK je višje sodišče ob ugoditvi pritožbi odločilo tudi o izbrisu zaznambe vložene pritožbe ter o izbrisu zaznambe zavrnitve predloga.