Jedro

Zavarovanec nezgodnega zavarovanja ni izgubil zavarovalnih pravic iz naslova nepremoženjske škode, čeprav se je poškodoval pri vožnji s traktorjem, ko ni razpolagal z vozniškim dovoljenjem za to vrsto vozila. Ugotovljeno je namreč, da ni šlo za neobvladanje vozila v vzročni zvezi z obvladanjem tehnike upravljanja z vozilom, ki ga potrjuje veljavno vozniško dovoljenje za traktor.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z vmesno sodbo odločilo, da je tožena stranka odgovorna za škodo, ki jo je tožnik utrpel dne 3.3.1996. Ko je sodišče druge stopnje reševalo pritožbo tožene stranke, jo je sicer zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, vendar pa je izrek vmesne sodbe delno spremenilo tako, da je ugotovilo, da obstaja pogodbena obveznost tožene stranke na podlagi pogodbe o nezgodnem zavarovanju oseb za škodo, ki jo je dne 3.3.1996 utrpel tožnik.

Tožena stranka vlaga revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in predlaga spremembo izpodbijane sodbe z zavrnitvijo tožbenega zahtevka, ali pa razveljavitev sodb nižjih sodišč in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Stališče, po katerem naj bi vožnja traktorja brez predpisanega vozniškega dovoljenja ne vplivala na nastanek nezgode, je pravno napačno. Vrhovno sodišče je že večkrat zavzelo drugačno stališče. Vsebina določbe splošnih pogojev o izgubi zavarovalnih pravic pomeni, da zavarovalnica krije škodo, čeprav so podani razlogi za izgubo zavarovalnih pravic, če pride do škode iz kakšnega razloga, ki je neodvisen in samostojen dejavnik v razmerju do nastanka škode (nenadna okvara na vozilu, ravnanje drugega in podobno). Poledica in viseč teren pred garažo pa nista zunanja vzroka, saj bi tožnik to moral upoštevati pri svoji vožnji. V tem kontekstu ne predstavlja zunanjega vzroka morebitno utrganje zavorne "zajle". V tej smeri niti ni bilo dokazovanja.

Tožeča stranka na revizijo ni odgovorila, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o njej ni izjavilo (tretji odstavek 370. člena ZPP, Zakona o pravdnem postopku - 1999).

Revizija ni utemeljena.

Tožnik uveljavlja povračilo škode na podlagi zavarovalne pogodbe, sklenjene s toženo stranko po Splošnih pogojih za nezgodno zavarovanje oseb. Navedeni Splošni pogoji so sestavni del zavarovalne pogodbe, zaradi česar je utemeljenost njegovega zahtevka odvisna tudi od razlage in uporabe Splošnih pogojev. V 9. členu Splošnih pogojev je določeno, da zavarovanec izgubi zavarovalne pravice, če upravlja motorno vozilo brez predpisanega veljavnega dovoljenja, ki velja za ta tip vozila. Vendar pa izključitev obveznosti zavarovalnice ne velja, če dejstvo, da zavarovanec ni imel predpisanega veljavnega dovoljenja, ni vplivalo na nastanek nezgode.

Ugotovljeno je, da je tožniku nastala škoda ob upravljanju traktorja v bližini domače hiše. Poškodoval se je, ko je traktor spravljal v garažo, ko torej na njem ni bilo nobenega od traktorskih priključkov. Na spolzki podlagi mu je zdrsnilo, odtrgala se mu je zavorna žica, vozilo pa se je prevrnilo in ga poškodovalo. Pred nezgodo je traktor upravljal že štiri leta, vendar pa za to ni imel predpisanega vozniškega dovoljenja F kategorije. Dogodek se je pripetil dne 3.3.1996, vozniški izpit za B kategorijo pa je tožnik opravil že v letu 1984. Po predpisih, veljavnih v času škodnega dogodka, bi dovoljenje za upravljanje s traktorjem pridobil po izpitu iz poznavanja varstva pri delu.

Sodišče prve stopnje je izhajalo iz dejstva, da v času škodnega dogodka tožnik ni opravljal del s traktorskimi priključki, kjer bi bilo poznavanje predpisov iz varstva pri delu nujno. Zato je presodilo, da izostanek vozniškega dovoljenja F kategorije ni v vzročni zvezi z nastalo škodo. Uporabilo je torej določbo člena 9/I točka 4 Splošnih pogojev, ki so sestavni del zavarovalne pogodbe z dne 26.1.1993. Sodišče druge stopnje se je s tako presojo strinjalo z dodatkom, da nezgoda ni bila namerno povzročena (951. člen Zakona o obligacijskih razmerjih), niti ni bil dogodek izključen iz zavarovanja po zavarovalni pogodbi oziroma Splošnih pogojih.

Upoštevalo je okoliščino, da je ob zaviranju utrgalo zavorno žico, zaradi česar ima dogodek vse bistvene značilnosti škodnega dogodka v smislu 5/I člena Splošnih pogojev: bil je nenaden in neodvisen od tožnikove volje, deloval pa je od zunaj in naglo na njegovo telo (prevrnitev) in ga poškodoval. Bistvo revizijskih trditev je v tem, da tožnik ne bi izgubil zavarovalnih pravic, če bi do škode prišlo zaradi zunanjega samostojnega vzroka; viseč teren pred garažo in poledica pa nista zunanja vzroka, saj bi vse to tožnik moral upoštevati pri svoji vožnji. Po tem stališču tudi pretrganje zavorne žice takšnega zunanjega vzroka ne predstavlja, ker je prišlo do njega med zaviranjem zaradi zdrsa. Po revizijskih trditvah torej ostaja vzrok za nastanek škode dejstvo, da je tožnik traktor upravljal brez veljavnega vozniškega dovoljenja. Vendar pa revizijsko sodišče ne sprejema razlage, ki jo ponuja revizija. Pri tem ugotavlja, da z obravnavano zadevo ne more biti primerljiva zadeva, na katero se sklicuje revizija in ki se nanaša na izgubo zavarovalnih pravic pri kasko zavarovanju zaradi upravljanja motornega vozila v alkoholiziranem stanju (opr. št. II Ips 328/2000). V navedenem primeru bi oškodovanec ne izgubil zavarovalnih pravic kljub domnevi o alkoholiziranosti, če bi do škode prišlo zaradi zunanjega, samostojnega vzroka, torej takega, da alkoholiziranost ne bi mogla vplivati na nastanek in obseg škode. Opisanih dejanskih ugotovitev pa v navedenem primeru ni bilo, niti ni oškodovanec česa takega zatrjeval. V tu obravnavanem primeru pa je podana vrsta okoliščin, ki potrjujejo, da izostanek predpisanega veljavnega dovoljenja ni vplival na nastanek nezgode. Vozniški izpit F kategorije po predhodno opravljenem izpitu B kategorije predpostavlja le poznavanje predpisov s področja varstva pri delu. Tožnik pa se je poškodoval, ko ni opravljal dela s traktorskimi priključki. V izpodbijanih sodbah ni dejanskih ugotovitev, da bi prišlo do škodnega dogodka zato, ker tožnik ni obvladal tehnike upravljanja z vozilom (traktorjem), tega pa niti tožena stranka - posebej v reviziji - ne zatrjuje. Ob vsem tem je ugotovljeno, da vozila ni bilo mogoče ustaviti tudi zato, ker se je pretrgala zavorna žica. Ker torej ni šlo za neobvladanje vozila, ki bi bilo v vzročni zvezi z obvladanjem tehnike upravljanja z vozilom, ki ga potrjuje veljavno vozniško dovoljenje za vozilo te kategorije (F), je ob opisanih dejanskih ugotovitvah brez pridržka mogoče sprejeti sklepanje v razlogih izpodbijane sodbe, da ima nezgoda vse bistvene značilnosti škodnega dogodka v smislu 5/I člena Splošnih pogojev, da je torej šlo za nenaden dogodek, ki je bil neodvisen od tožnikove volje, deloval pa je od zunaj in naglo na njegovo telo, (prevrnitev) in ga poškodoval. Sklicevanje na izostanek predpisanega veljavnega dovoljenja za upravljanje s traktorjem je torej le abstraktno, ob upoštevanju vseh okoliščin pa je na konkretni ravni utemeljena uporaba določb 9/I točka 4 Splošnih pogojev kot sestavnega dela zavarovalne pogodbe z dne 26.1.1993. Izpodbijana sodba je torej pravilna in zakonita, zaradi česar je bilo treba revizijo zavrniti (378. člen ZPP).